<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress.com" -->
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	>

<channel>
	<title>leksikon &amp;laquo; WordPress.com Tag Feed</title>
	<link>http://en.wordpress.com/tag/leksikon/</link>
	<description>Feed of posts on WordPress.com tagged "leksikon"</description>
	<pubDate>Mon, 30 Nov 2009 22:23:28 +0000</pubDate>

	<generator>http://en.wordpress.com/tags/</generator>
	<language>en</language>

<item>
<title><![CDATA[Nekaj prispevkov za leksikon nepotrebnega znanja]]></title>
<link>http://alcessa.wordpress.com/2009/11/16/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-6/</link>
<pubDate>Mon, 16 Nov 2009 07:00:56 +0000</pubDate>
<dc:creator>alcessa</dc:creator>
<guid>http://alcessa.wordpress.com/2009/11/16/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-6/</guid>
<description><![CDATA[... Špinača je točno desetkrat manj zdrava, kot so nam pridigali v otroštvu. Gustav von Bunge je nam]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p style="text-align:justify;">
<div id="attachment_4448" class="wp-caption alignnone" style="width: 410px"><a href="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/11/spinat.jpg"><img class="size-full wp-image-4448" title="spinat" src="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/11/spinat.jpg" alt="spinat" width="400" height="300" /></a><p class="wp-caption-text">...</p></div>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Špinača je točno desetkrat manj zdrava, kot so nam pridigali v otroštvu. <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Gustav_von_Bunge"><!--more-->Gustav von Bunge</a> je namreč leta 1890 izračunal, da 100 gramov špinače vsebuje</span> <span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">35 miligramov železa. Vam že kaj škripa pod zobmi? Pozneje so se sodobniki spomnili, da je meritve izvajal na suhi špinači in so jih ponovili na sveži. Rezultat? 100 gramov sveže špinače vsebuje 3,5 miligrama železa, kar je še zmeraj veliko, ni pa dovolj za teroriziranje otrok, če ti špinače ne marajo.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Rajši se vprašajmo, zakaj je ne marajo?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Mogoče zaradi <a href="http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&#38;Article=209">oksalne kisline</a>?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Špinača je iz kuhinje pregnala svojo žlahtnico <a href="http://www.google.com/search?q=vrtna+loboda&#38;ie=utf-8&#38;oe=utf-8&#38;aq=t&#38;rls=org.mozilla:sl:official&#38;client=firefox-a">vrtno lobodo,</a> ki so jo naši predniki že pred tisočletji gojili kot vrtnino, preden so navalili na njeno železno sorodnico. Vrtna loboda <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Gartenmelde#Inhaltsstoffe">ima</a> manj oksalne kisline in zaradi saponina deluje odvajalno.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Svežo špinačo je menda pametno porabiti v dveh dneh, kuhano v enem dnevu, čeprav jo je najbolj pametno pojesti takoj, če pa jo želite zamrzniti, jo je najbolje prej blanširati. Razlog? Nitrat + bakterije = nitrit –&#62; nitrosamin (strup).</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> &#8211; - &#8211; - -</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Henry_VIII_of_England">Henriku Osmemu</a> je bila pravzaprav namenjena kariera v cerkvi, saj je bil le drugi sin Henrika Sedmega, ustanovitelja tudorske vladarske dinastije v Angliji, in Elizabete Jorške, čigar družino je Henrik Sedmi premagal kot Henrik Lancastrski, preden se je poročil z Elizabeto in si tako priboril tudi prestol kot prvi tudorski vladar.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Starejši brat Henrika Osmega, Artur, je kot prestolonaslednik doživel vsega skupaj 15 let. V starosti dveh let so ga zaročili, pri petnajstih pa poročili s <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Katarina_Aragonska">Katarino Aragonsko</a>, zaradi česar menda ni bil preveč nesrečen, vendar je še v 15. letu umrl za skrivnostno angleško boleznijo <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Sweating_sickness"><em>sudor anglicus</em></a>, ki je po Otoku razsajala do leta 1551 in ubila veliko ljudi, preden je za zmeraj izginila. </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Osem let pozneje Katarino Aragonsko poročijo s Henrikom Osmim, menda tudi zato, da jim ni treba vračati njene dote Španiji. Katarina je šest let starejša od Henrika, vendar sta kar srečen par</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Dokler po ene 24 letih zakona Henrika ne obsede misel, da ga dobri bog kaznuje z odsotnostjo sina, torej prestolonaslednika, ker se je poročil z bratovo ženo in tako povzročil incest. Katarina pravi, da je bila ob poroki s Henrikom devica, Henrik pa, da se tega ne da dokazati in da je to nemogoče. Očitno ni vedel, kako se te stvari preveri.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Kaj mu preostane drugega, kot da doseže razveljavitev zakona s Katarino, se zaradi tega skrega s katoliško cerkvijo in sebe okliče za vrhovnega poglavarja svoje lastne cerkve, se poroči z <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Anne_Boleyn">Ano Bulenovo</a>, sestro svoje ljubice Marije Bulenove, Ano po treh letih zakona obsodi prevare in incesta z bratom ter jo obglavi, ker ga bog še zmeraj kaznuje z nerojstvom sina, se poroči z <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Seymour">Jano</a>, ki umre ob rojstvu sina, in tako naprej. </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Skratka, dečko je bil malce čuden. Mar bi takoj dovolil, da tudi hčerke lahko prevzamejo prestol, itak ga je na njem nasledila njegova hčerka <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Elizabeth_I_of_England">Elizabeta Prva</a>, znana tudi kot <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Golden_Age_%28movie%29">Cate Blanchett</a> <img src='http://s.wordpress.com/wp-includes/images/smilies/icon_twisted.gif' alt=':twisted:' class='wp-smiley' />  .</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> &#8211; - &#8211; - -</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Ste se že kdaj navduševali nad Mnemosinino umetnostjo?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Točno, govora je o <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Mnemotehnika">mnemotehniki</a>, uporabi trikov oz. bližnjic, da si zapomnimo daljše ali težje vsebine.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">1. Od ravnokar najdenih mi je najbolj všeč ideja, kako si zapomniti, katera barva je na vrhu slovenske zastave. In? Veste, katera?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Točno. &#8220;Bela je gor, zaradi gor&#8221; (beli, zasneženi gorski vrhovi &#8211; <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Mnemotehnika#Barve_zastave_Republike_Slovenije">VIR</a>).</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> 2. V osnovni šoli sem se na pamet naučila besede <span style="color:#ff00ff;"><em><strong>mevezema-jusaune</strong></em></span>. In kaj mi ta čudežna beseda (vezaj sem vstavila kar sama) pove še po 25-ih letih?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> I, kaj neki: vrstni red planetov v našem osončju: <span style="color:#ff00ff;"><strong>Me</strong></span>rkur-<span style="color:#ff00ff;"><strong>Ve</strong></span>nera-<span style="color:#ff00ff;"><strong>Ze</strong></span>mlja-<span style="color:#ff00ff;"><strong>Ma</strong></span>rs-<span style="color:#ff00ff;"><strong>Ju</strong></span>piter-<span style="color:#ff00ff;"><strong>Sa</strong></span>turn-<span style="color:#ff00ff;"><strong>U</strong></span>ran-<span style="color:#ff00ff;"><strong>Ne</strong></span>ptun. In če je kdo zdaj posumil, da so me v šoli v resnici naučili besede <em>mevezema-jusaunep</em>, ima prav. Plutona brišem iz spomina vse od takrat, ko so ga ukinili kot planet našega osončja.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">3. Ko sem bila še pridna tršica nemščine in so moji tečajniki začetniki jokali zaradi DER-DIE-DAS, sem jih povabila k posebni meditaciji:</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Najprej so si morali predstavljati SOBO, v kateri DEKLICA sedi za KLAVIRJEM pod OKNOM in igra PESEM.<br />
Ko so vsi imeli vsak svojo predstavo, pri čemer smo se zmenili, da drugi predmeti ali živa bitja v naši sobi niso dovoljeni, smo se zmenili, da od zdaj naprej pa do konca življenja obvladajo naslednje: DAS Zimmer &#8211; DAS Mädchen &#8211; DAS Klavier &#8211; DAS Fenster &#8211; DAS Lied.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> In DIE? STEVARDESA s CIGARETO v eni ROKI in s TORBO v drugi se sprehaja po MESTNEM SREDIŠČU: DIE Stewardess &#8211; DIE Zigarette &#8211; DIE Hand &#8211; DIE Tasche &#8211; DIE City. (na začetnem tečaju se najprej jemljejo bolj &#8220;mednarodni samostalniki&#8221;, ker te poznamo že od prej)</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Pomembno je, da naenkrat v sliki ne uporabimo več kot 7 samostalnikov, da ne preobremenimo spomina po nepotrebnem. Vsekakor pa svojo začetno sliko lahko zmeraj nadgradimo. Abstraktnih samostalnikov nisem uporabila v te namene, ker mislim, da ne bi delovali.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Še kdo pozna kakšen mnemotehničen trik?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Nekaj prispevkov za leksikon nepotrebnega znanja]]></title>
<link>http://alcessa.wordpress.com/2009/10/27/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-5/</link>
<pubDate>Tue, 27 Oct 2009 06:00:56 +0000</pubDate>
<dc:creator>alcessa</dc:creator>
<guid>http://alcessa.wordpress.com/2009/10/27/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-5/</guid>
<description><![CDATA[Ko se je zgodilo prvič, sem bila precej presenečena. Mogoče tudi zato, ker česa boljšega nisem mogla]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Ko se je zgodilo prvič, sem bila precej presenečena. Mogoče tudi zato, ker česa boljšega nisem mogla početi, kdo ve. Klinčki?, sem pomislila, Najprej vrtanje, potem zalivka, na koncu pa okus po klinčkih? To moram poguglati, ko bom končno vstala z zobozdravniškega stola. In sem.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Evgenol je naravna snov, ki jo najdemo v olju <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Klin%C4%8Dki">klinčkov (nageljnovih žbic)</a>, pimenta, cimeta, pa tudi v majaronu, bananah, češnjah in muškatu. <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Eugenol">Uporablja se</a> za izdelavo parfumov, sintetičnega vanilina in za preprečevanje vnetja, bolečin in razvoja bakterij v ustih med obiskom pri zobozdravniku.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">In odgovor na vprašanje, ali je koristno ugrizniti v klinček in ga položiti na boleče/vneto mesto v ustih, da evgenol opravi svoje? <!--more-->JA.<br />
</span></p>
<p>&#8230;</p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Vse kaže, da so bili prvi nosilci <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Hose">hlač</a> ljudstva, ki so za transport uporabljala konje, se pravi, da je oblačilo nastalo iz povsem praktičnih razlogov, njegov obstoj pa je dokazan za najmanj prvo tisočletje pred našim štetjem.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Krilo je za prave muškarce z izjemo Škotske postalo tabu v evropskem srednjem veku, hlače pa so skozi zgodovino moške mode svojo podobo nenehno spreminjale in se niso ustrašile niti pojavov, kot je zelo praktična <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Codpiece">genitalna kapsula&#8230;</a><br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Seveda so ženske hlače tam nekje v 19. stoletju pomenile precejšnjo revolucijo, ravno tako kot ženske na kolesih, še posebej, ker naj bi kolesarke kolo izrabljale kot izgovor za nošenje hlač&#8230; Potrebna je bila prva svetovna vojna, da se je širni svet navadil žensk v hlačah in jih prenehal preganjati: kako pa naj bi drugače opravljale moška dela?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Ženske v hlačah naj bi postale resnično neopazne šele konec 60-ih, leta 1970 je bil poslankam vstop v nemški parlament prepovedan, če niso imele oblečenega krila. Dandanes ženske hlače oblečemo bolj pogosto kot krilo ali obleko, za kar sem tudi sama živ dokaz&#8230;<br />
</span></p>
<p>&#8230;</p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> <a href="http://www.najdi.si/search.jsp?q=eksorcizem&#38;o=0&#38;foxsbar=ff">Eksorcizem</a>, izganjanje hudiča oz. zlih demonov, nekatere krščanske cerkve izvajajo še danes, vendar pa so izganjalci zla obstajali tudi v helenističnem obdobju, pri šamanih, judih in v islamu.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Katoliška cerkev pozna osnovno obliko zaščite, t.i. preprosti eksorcizem, pri katerem gre za ritual osvobajanja krščene osebe. Pri t.i. Velikem eksorcizmu, ki ga sme izvajati samo duhovnik z dovoljenjem škofa, pa gre za čisto ta pravo izganjanja Zlega, pri čemer obsedenec preverjeno in dokazano ne sme biti versko histeričen oz. psihično bolan, ker kot tak mora na zdravljenje &#8211; menda je cerkev postala posebej previdna, odkar so nekateri umrli in je prišlo do ostrega kritiziranja.<br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Ritual med drugim obsega povpraševanje po imenu hudička, njegov izgon ter prepoved vrnitve.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">&#8230;</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"><span style="color:#ff00ff;"><strong><a href="http://alcessa.wordpress.com/?s=leksikon">Starejši zapisi v leksikonu</a></strong></span><br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Al-Fatiha Læsestile]]></title>
<link>http://koranen.wordpress.com/2009/10/10/al-fatiha-laesestile/</link>
<pubDate>Sat, 10 Oct 2009 23:53:49 +0000</pubDate>
<dc:creator>I. M. Kashani</dc:creator>
<guid>http://koranen.wordpress.com/2009/10/10/al-fatiha-laesestile/</guid>
<description><![CDATA[Koranen. Kufi kalligrafi af ældre korantekst. Teksten er ikke vokaliseret, dog er prikkerne tilføjet]]></description>
<content:encoded><![CDATA[Koranen. Kufi kalligrafi af ældre korantekst. Teksten er ikke vokaliseret, dog er prikkerne tilføjet]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Nekaj prispevkov za leksikon nepotrebnega znanja]]></title>
<link>http://alcessa.wordpress.com/2009/10/05/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-4/</link>
<pubDate>Mon, 05 Oct 2009 06:00:00 +0000</pubDate>
<dc:creator>alcessa</dc:creator>
<guid>http://alcessa.wordpress.com/2009/10/05/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-4/</guid>
<description><![CDATA[Menda je Hildegard o njem izjavila naslednje: „putredines prohibet in amaritudine sua“, kar preprost]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p style="text-align:justify;">
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Menda je <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Hildegarda_iz_Bingna">Hildegard</a> o njem izjavila naslednje: „<a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Echter_Hopfen#Kulturhopfen">putredines prohibet in amaritudine sua</a>“, kar preprosto pomeni, da njegova bridkost preprečuje gnilobo. Govora je o antiseptičnem učinku <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_hmelj">hmelja</a>, ki je rastlina iz družine konopljevk.<br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">V starih knjižnicah ga uporabljajo za zaščito pred vlago in mrčesom, mlade poganjke navadnega hmelja, ki se uporablja v pivovarstvu, pa od sredine marca do začetka aprila poberejo in jih kot <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Hopfenspargel">hmeljeve šparglje</a> prodajajo kot <a href="http://images.google.com/images?q=Hopfenspargel&#38;oe=utf-8&#38;rls=org.mozilla:sl:official&#38;client=firefox-a&#38;um=1&#38;ie=UTF-8&#38;sa=N&#38;hl=sl&#38;tab=wi">delikateso</a>. Za drage denarce, se razume.<!--more--></span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">- &#8211; -<br />
<a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Armen%C5%A1%C4%8Dina">Armenščina</a> sedi na lastni veji na deblu indoevropskih jezikov in je menda še najbolj podobna grščini. Jezik ima tudi svojo lastno <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Armenska_abeceda">pisavo</a>, ki je stara ene 16 stoletij.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Armenci se ne ukvarjajo s slovničnim spolom, kaj šele z njegovim razlikovanjem, pri govoru pa pridno naglašujejo zadnje zloge, če ti niso slovnična pripona, namreč določni člen.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Ravno tako se ne trudijo z vprašalnimi stavki, temveč sprašujejo s pomočjo spretno nameščene intonacije. Pritrdilno odgovarjajo z »<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Armenian_language#Dialects">ayo</a>« (ja), odklonilno pa z »<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Armenian_language#Dialects">voč</a>« (ne).</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">- &#8211; -<br />
V antiki so <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Byssus">svilo školjk</a> zelo cenili, saj je bolj fina od običajne svile, bolj zdržljiva in izrazito dragocena. Najpogosteje so svilo odvzeli danes ogroženemu <a href="http://www.najdi.si/search.jsp?q=le%C5%A1%C4%8Dur+Pinna+nobilis">leščurju</a> – ta izloča <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Byssus">beljakovine</a>, ki reagirajo z morsko vodo in tako nastanejo svilnata vlakna (bisus), s katerimi se školjka priveže na dno Sredozemskega morja, kjer praviloma preživi vseh 20 let svojega življenja in pri tem zrase do 90 cm. Tudi znana in priljubljena <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Mediteranska_klapavica">mediteranska klapavica</a> se na dno pritrdi z bisusnimi nitkami. Svile iz školjk danes skoraj ne izdelujejo več.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Svile iz školjk se ne da barvati, najbolj slaven izdelek iz nje pa je najbrž italijanska relikvija iz mesteca Manoppello: gre za <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Schleier_von_Manoppello#Beschreibung_des_Tuches">tančico z obrazom moškega</a>, za katerega pravijo, da je sam Jezus, čeprav najbrž ne odtis, temveč le slika njegovega obraza. Katoliška cerkev ga označuje za ikono, torej sveto podobo, čeprav ni čisto jasno, kako je avtor svilo poslikal, glede na to, da ne mara barv&#8230;</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<div id="attachment_4200" class="wp-caption alignnone" style="width: 430px"><a href="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/10/zeleno.jpg"><img class="size-full wp-image-4200" title="zeleno" src="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/10/zeleno.jpg" alt="divji hmelj" width="420" height="560" /></a><p class="wp-caption-text">divji hmelj</p></div>
<p>(<a href="http://alcessa.wordpress.com/?s=leksikon+nepotrebnega"><span style="color:#ff00ff;">STAREJŠI PRISPEVKI ZA LEKSIKON</span></a>)</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Encyclopedia Britannica]]></title>
<link>http://asvbib.wordpress.com/2009/10/01/encyclopedia-britannica-2/</link>
<pubDate>Thu, 01 Oct 2009 09:17:39 +0000</pubDate>
<dc:creator>mostraum</dc:creator>
<guid>http://asvbib.wordpress.com/2009/10/01/encyclopedia-britannica-2/</guid>
<description><![CDATA[No har Askøy vgs.  fått tilgang til skuleversjonen av Encyclopedia Britannica. Dette er eit stort le]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p><a href="http://school.eb.co.uk/"><img class="alignnone" src="http://cache.eb.com/bolse/bolse2_hdr_left.gif" alt="" width="415" height="53" /></a></p>
<p>No har Askøy vgs.  fått tilgang til skuleversjonen av <a href="http://school.eb.co.uk/" target="_blank">Encyclopedia Britannica</a>. Dette er eit stort leksikon med artiklar på tre forskjellige nivå, noko som gjer det mulig å få noko ut av det også for dei som ikkje er så gode i engelsk. Artiklane kan lagrast for seinare bruk, skrivast ut, lagrast i eit arbeidsområde eller sendast på epost.  Leksikonet har også ei innebygd engelsk ordbok. Alt du treng å gjere er å dobbelklikke på eit ord for å få opp ordbokinnførselen. (Men dersom du vil vite kva det betyr på norsk må du bruke Ordnett eller andre engelsk-norsk ordbøker)</p>
<p>Brukarnamn og passord finn du på It&#8217;s Learning i mappa Bibliotek i faget InfoElev.</p>
<p>Kom innom biblioteket dersom du vil ha hjelp til å bruke Encyclopedia Britannica.</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Nekaj prispevkov za leksikon nepotrebnega znanja]]></title>
<link>http://alcessa.wordpress.com/2009/09/22/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-3/</link>
<pubDate>Tue, 22 Sep 2009 06:00:47 +0000</pubDate>
<dc:creator>alcessa</dc:creator>
<guid>http://alcessa.wordpress.com/2009/09/22/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-3/</guid>
<description><![CDATA[Izvorna vera Samijev je seveda šamanizem, animistična vera v duhove, naravne pojave kot bogove in Ze]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Izvorna vera Samijev je seveda <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0amanizem">šamanizem</a>, <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Animizem">animistična</a> vera v duhove, <a href="http://www.pirak.se/default.asp?ID=101&#38;menu_item=101">naravne pojave</a> kot bogove in Zemljo kot mater božjo. V preteklosti so družine na severu našega planeta tako uporabljale čarobni <a href="http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=279">boben</a>, poslikan z božjimi in naravnimi simboli, z njegovo pomočjo so si poskušali razlagati dogodke in napovedovati prihodnost.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Jasno, da so čarobni bobni najprej romali v ogenj, ko je sever prizadelo pokristjanjevanje (od srednjega veka naprej), na podobno pot uničenja pa so edini pravi božji poslanci z velikim veseljem pognali tudi šamane.<!--more--></span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Potem pa je prišel botanik, župnik in pridigar <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Lars_Levi_Laestadius">Lars Levi Laestadius</a> (1800-1861), sin Šveda in Samijke. Samije je neprekinjeno kregal zaradi alkoholizma, pridigal je tudi v njihovem jeziku in sicer največkrat o (luteranski) morali, vendar je v svojo ognjevito preobrazbo severnega ljudstva vpletal tudi tradicionalne samijske obrede, kot na primer petje <em>joik</em>. Tako je nastal <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Laestadianism">Laestadianizem</a> in se razširil po ledenem severu in tam ostal do danes.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">-<br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Turing">Alan Turing</a> je po mnenju časopisa Time Magazine iz leta 1999 spadal med <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Time_100:_The_Most_Important_People_of_the_Century">100 najpomembnejših ljudi 20. stoletja</a>, saj je bistveno vplival na razvoj modernega računalništva (naj omenim samo <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Turingov_stroj">Turingov stroj</a>). Med drugo svetovno vojno je razkrival oz. pomagal razkrivati nemške tajne šifre in sicer eno za drugo, vse tja do slavne <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Enigma_machine">Enigme</a>.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Čemu preteklik?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Alan Turing (1912-1954) je bil homoseksualec. Biti homoseksualec je bilo v tem času prepovedano in se je obravnavalo kot duševna motnja. Turinga so zato obsodili in sprejel je <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Alan_Mathison_Turing">zdravljenje z ženskimi hormoni</a>, da mu ne bi bilo treba v zapor. Umrl je dve leti pozneje, zaradi cianida. Samomor.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">10. septembra 2009 se mu je <a href="http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/article6830343.ece">Gordon Brown javno opravičil v imenu britanske vlade</a>, ker so po koncu zmagovite vojne tako grdo ravnali z njim.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">-<br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Leta 1856 je ameriški kongres odločil, da »<em>kadar koli dr</em>ž<em>avljan Zdru</em>ž<em>enih dr</em>ž<em>av Amerike najde zalogo guana na katerem koli otoku, skalovju ali v zalivu, ki ni last nobene druge dr</em>ž<em>ave in na njem ne </em>ž<em>ivijo dr</em>ž<em>avljani nobene druge dr</em>ž<em>ave, lahko ta otok, to skalovje ali ta zaliv miroljubno zavzame z dovoljenjem Predsednika, s </em>č<em>imer ZDA postanejo njegov uradni lastnik</em>« (vir: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Guano_Islands_Act">Guano Islands Act &#8211; Wikipedia</a>, obupen prevod: alcessa).</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Miroljubna prilastitev? Guano?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Guano_Islands_Act">Guano</a> se zgodi, ko morske ptice (ponekod tudi netopirji) v velikih količinah kakajo na apnenec. Apnenec se navzame sestavin kakca in tako na površini nastane <a href="http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Datei:Guano.jpg&#38;filetimestamp=20050604124837">finozrnata mešanica</a>, pod njo pa trdna guano kamenina. Apnenec, prepojen s ptičjimi kakci, lahko sega več metrov v globino in ga še danes kopljejo na obalah Južne Amerike, najslavnejša država izvora pa je bil Peru. Peru se je skupaj z Bolivijo med 1879 in 1884 celo vojskoval s <span style="text-decoration:line-through;">Čilejem</span> Čilom, pri čemer je bil eden najpomembnejših ciljev <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Salpeter_War">te vojne</a>, pridobiti lastništvo nad koščkom obale, bogatim virom guana.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Čemu guano?</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Guano med drugim vsebuje dušik in fosfor in je izvrstno »umetno« gnojilo, poleg tega se uporablja pri izdelavi eksplozivov in drugih koristnih snovi.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">No ja, se je uporabljal: leta 1908 je nemški <span style="text-decoration:line-through;">fizik</span> kemik <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Fritz_Haber">Fritz Haber</a> izumil sintetični amonijak in tako omogočil izdelavo gnojil in eksplozivov brez prisotnosti ptičjih iztrebkov. Od takrat je pomembnost guana precej upadla, čeprav pa se še zmeraj uporablja, na primer v ekološkem kmetijstvu.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">Najmanjša otoška država, <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Nauru">Nauru</a>, je večji del 20. stoletje živela od izvažanja fosfata iz ptičjega kakca na apnenčevi podlagi. V 60-ih in 70-ih so v tej državici pridelali največji BDP na prebivalca (vsega skupaj jih je okrog 9300), ko pa je <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Nauru">nekje v 80-ih fosfata bolj kot ne zmanjkalo</a>, so preprosto &#8230; pristali pred bankrotom in si začeli izmišljevati druge načine preživetja. Vso srečo.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN">-</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="EN"> </span></p>
<div id="attachment_4114" class="wp-caption alignnone" style="width: 360px"><a href="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/09/enigma.jpg"><img class="size-full wp-image-4114" title="enigma" src="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/09/enigma.jpg" alt="Enigma" width="350" height="263" /></a><p class="wp-caption-text">Enigma</p></div>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Nekaj prispevkov za leksikon nepotrebnega znanja]]></title>
<link>http://alcessa.wordpress.com/2009/09/14/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-2/</link>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2009 06:00:05 +0000</pubDate>
<dc:creator>alcessa</dc:creator>
<guid>http://alcessa.wordpress.com/2009/09/14/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja-2/</guid>
<description><![CDATA[Tête-à-tête ali kriza? Pri morskih konjičkih (Hippocampus) zanosijo samčki &#8211; samice jim v ta n]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><div id="attachment_4072" class="wp-caption aligncenter" style="width: 410px"><a href="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/09/pferd.jpg"><img class="size-full wp-image-4072 " title="pferd" src="http://alcessa.wordpress.com/files/2009/09/pferd.jpg" alt="tête-à-tête?" width="400" height="346" /></a><p class="wp-caption-text">Tête-à-tête ali kriza?</p></div>
<p style="text-align:center;">
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Pri morskih konjičkih (<em>Hippocampus</em>) zanosijo samčki &#8211; samice jim v ta namen po uspešno izvedenem osvajanju v obliki plesnega rituala v posebno trebušno malho vbrizgajo jajčeca. Pri tem niso preveč ljubosumne in tudi drugim samičkam dovolijo, da oplodijo &#8220;njihovega&#8221; samčka. Po desetih do dvanajstih dnevih morski konjiček rodi žive mladiče. (<a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Seepferdchen">vir</a>)<!--more--><br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> V poznih 50-ih so v Nemški Demokratični Republiki ugotovili, da je ameriški rock&#8217;n'roll, posebej pa twist, zelo nevaren za njihovo mladino, zato so izumili svoj lasten, moderen ples, za katerega so celo delali reklamo in trdili, da ga plešejo vsi. Ples se je imenoval <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Lipsi_%28Tanz%29">Lipsi</a>, po prebivalcih Leipziga (lat. <em>lipsiens</em>), imel je 6/4-takt in, razen v reklamnih televizijskih posnetkih, ga očitno nihče ni hotel plesati, saj je zelo hitro izginil. Glavno pravilo plesa je bilo: <a href="http://www.youtube.com/watch?v=RrFpaGCP4B8">nič miganja z boki!</a><br />
</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> Rdeče lase ima le ena do dva odstotka prebivalcev na svetu, na Škotskem do 14 odstotkov. Rdečelasci imajo na glavi manj las kot temnolasci ali svetlolasci, vendar so njihovi lasje velikokrat debelejši. Rdečelasce je težje uspavati z anestezijo in znajo biti manj občutljivi na bolečine &#8211; lastnosti, ki so jih podedovali od svojih slavnih prednikov, na primer Keltov ali Vikingov? (<a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Rot_%28Haarfarbe%29">vir</a>) Kdo bi vedel. Ena najbolj slavnih nemških rdečelask je vsekakor bivša študentka matematike, Germany&#8217;s Next Top Model  <a href="http://www.barbarameier.com/">Barbara Meier</a>, ki se je menda ravnokar vrnila iz New Yorka in ki je na neki modni reviji nastopila skupaj s &#8230; Paris Hilton.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Barnas bilde leksikon]]></title>
<link>http://orddeling.wordpress.com/2009/08/21/barnas-bilde-leksikon/</link>
<pubDate>Fri, 21 Aug 2009 18:32:24 +0000</pubDate>
<dc:creator>Petter</dc:creator>
<guid>http://orddeling.wordpress.com/2009/08/21/barnas-bilde-leksikon/</guid>
<description><![CDATA[Bidragsyter Camilla Salvesen har sendt inn dette bildet. Hun skriver; «Det er ikke rart at mange ikk]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p><img class="alignnone size-medium wp-image-1827" title="barnas bilde leksikon..Camilla Salvesen" src="http://orddeling.wordpress.com/files/2009/08/barnas-bilde-leksikon-camilla-salvesen.jpg?w=300" alt="barnas bilde leksikon..Camilla Salvesen" width="300" height="225" /></p>
<p>Bidragsyter Camilla Salvesen har sendt inn dette bildet. Hun skriver; «Det er ikke rart at mange ikke kan skrive riktig, når barnebøkene ser ut som dette!». Takk for bidrag!</p>
<p>Fredagshumor har vi i dag, denne gangen et bilde av et ord noen har <em>glemt</em> å dele. Takk til Aili Kirste Strømeng.</p>
<p><img class="alignnone size-full wp-image-1839" title="herkan ... aili" src="http://orddeling.wordpress.com/files/2009/08/herkan-aili.jpg" alt="herkan ... aili" width="583" height="389" /></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Skreddersydd leksikon for skolen]]></title>
<link>http://breivangbibliotek.wordpress.com/2009/06/26/skreddersydd-leksikon-for-skolen/</link>
<pubDate>Fri, 26 Jun 2009 11:56:21 +0000</pubDate>
<dc:creator>breivangbibliotek</dc:creator>
<guid>http://breivangbibliotek.wordpress.com/2009/06/26/skreddersydd-leksikon-for-skolen/</guid>
<description><![CDATA[Store Norske Leksikon kliner til med en  nettside som er spesialtilpasset bruk i undervisning.  Kamp]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p><a href="http://www.snl.no/.skoleportal/forside"><img class="alignnone size-full wp-image-113" title="skoleportal" src="http://breivangbibliotek.wordpress.com/files/2009/06/skoleport.jpg" alt="skoleportal" width="446" height="133" /></a></p>
<p>Store Norske Leksikon kliner til med en  <a href="http://www.snl.no/.skoleportal/forside">nettside</a> som er spesialtilpasset bruk i undervisning.  Kampen mot Wikipedia tar til for alvor&#8230;  Dette skriver de selv:</p>
<blockquote><p>Skoleportalen er utviklet med tanke på hvor viktig det er for lærere og elever i den norske skolen å ha tilgang til et kvalitetssikret tilrettelagt oppslagsverk. Med Skoleportalen ønsker Kunnskapsforlaget å gi lærere og elever en læringsressurs som kan forenkle arbeidet med innhenting av god og nyttig informasjon. Vi har derfor tatt for oss de ulike kompetansemålene i Kunnskapsløftet og knyttet dem til aktuelle leksikonartikler slik at lærere enkelt finner relevant stoff når undervisningen skal forberedes.</p></blockquote>
<p>Skoleportalen er gratis tilgjengelig fra lansering i august og fram til 1. november 2009.  Deretter taper de kampen mot Wikipedia&#8230;</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Nekaj prispevkov za leksikon nepotrebnega znanja]]></title>
<link>http://alcessa.wordpress.com/2009/05/18/se-nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja/</link>
<pubDate>Mon, 18 May 2009 06:00:58 +0000</pubDate>
<dc:creator>alcessa</dc:creator>
<guid>http://alcessa.wordpress.com/2009/05/18/se-nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja/</guid>
<description><![CDATA[Grebenasti basilisk (basiliscus plumifrons) lahko teče po vodi, zato mu pravijo tudi »Jesus Christ l]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"><a href="http://images.google.com/images?hl=sl&#38;client=firefox-a&#38;rls=org.mozilla%3Asl%3Aofficial&#38;um=1&#38;sa=1&#38;q=green+basilisk&#38;btnG=I%C5%A1%C4%8Di+slike&#38;aq=f&#38;oq=">Grebenasti basilisk</a> (<em>basiliscus plumifrons</em>) lahko <a href="http://animals.nationalgeographic.com/staticfiles/NGS/Shared/StaticFiles/animals/images/primary/basilisk-lizard.jpg">teče po vodi</a>, zato mu pravijo tudi »Jesus Christ lizard«. Gre za sposobnost, ki je v tropskih deževnih gozdovih lahko življenjskega pomena.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Samček zna biti precej naporen sostanovalec terarija, zato strokovnjaki priporočajo, da mu kupimo dve samički, ki si tako stres porazdelita med sabo. Gre za nabavo, ki je v domačem terariju lahko življenjskega pomena.<!--more--></span></p>
<p style="text-align:justify;">-</p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"><a href="http://www.alces-alces.com/index.htm">Losi</a> so izraziti samotarji: samci se poleg tega ne zanimajo kaj dosti za svoje potomce. Kriva zato bi znala biti samica losulja, ki je menda ekstremno napadalna in zmeraj do skrajnosti pripravljena na obrambo svojih malčkov.</span></p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL">Losi so na splošno mirni in nenevarni, če pa se počutijo ogrožene, ne zbežijo na slepo kot srne, temveč se odplazijo na skrivaj in sovražnika opazujejo ali pa ga kar napadejo. Celo udomačeni los lahko v trenutku postane nevaren, če se pripognemo pred njim, da bi kaj pobrali s tal, saj zna v nas nemudoma videti štirinožno žival, pomisliti, da gre najbrž za volka in nas napasti.</span></p>
<p style="text-align:justify;">-</p>
<p style="text-align:justify;"><span style="font-size:12pt;font:Arial;line-height:115%;" lang="SL"><a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Stricken#Geschichte">Štrikanje</a> naj bi poznali že v 13. stoletju v Italiji, najstarejše ročne pletenine pa so našli v <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_knitting">Egiptu</a>. Prvi angleški pletilec nogavic je bil Lars Johann Fikert (16. stoletje), v tem času so v Nemčiji že pletli hlače in sicer so štrikali moški. V 17. in 18. stoletju so na <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_knitting#Importance_in_Scottish_history">Škotskem</a> od ročnega pletenja živele cele družine. Štrikanje je počasi postalo ženska zadeva, v drugi polovici 20. stoletja je bilo izrazito nepriljubljeno, v 21. stoletju pa je spet IN in to zelo. Štrikajo sicer večinoma ženske, vendar je tudi kar nekaj moških ljubiteljev tega krasnega hobija. Obstajajo celo <a href="http://www.knitnet.com/">spletne revije in združenja</a> ljubiteljev ročnega pletenja, precej pomembni pa so tudi <a href="http://www.numenna.blogspot.com/">štrikerski blogerji</a> kot predstavniki načela »knit and tell«.</span></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Den Store Danske anmeldt som gratis leksikon i DRs Rabatten]]></title>
<link>http://clausengell.wordpress.com/2009/04/24/den-store-danske-anmeldt-som-gratis-leksikon-i-drs-rabatten/</link>
<pubDate>Fri, 24 Apr 2009 06:41:58 +0000</pubDate>
<dc:creator>clausengell</dc:creator>
<guid>http://clausengell.wordpress.com/2009/04/24/den-store-danske-anmeldt-som-gratis-leksikon-i-drs-rabatten/</guid>
<description><![CDATA[Super god og præcis gennemgang af indhold, hovedfunktioner og værdi. Altså at indholdet er mere trov]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p>Super god og præcis gennemgang af indhold, hovedfunktioner og værdi. Altså at indholdet er mere troværdigt end fx Wikipedia. Læs mere her:  <a title="Den Store Danske gratis leksikon" href="http://dr.dk/dr1/rabatten/indslag/2009/uds_15/20090423093533.htm" target="_self">Gratis leksikon</a></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Kritikk mot Store Norske]]></title>
<link>http://stopp12.wordpress.com/2009/03/09/kritikk-mot-store-norske/</link>
<pubDate>Mon, 09 Mar 2009 14:46:41 +0000</pubDate>
<dc:creator>stopp12</dc:creator>
<guid>http://stopp12.wordpress.com/2009/03/09/kritikk-mot-store-norske/</guid>
<description><![CDATA[Etter ny-lanseringen av Store Norske for knappe 2 uker sider har det vært endel diskusjoner i media ]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p>Etter ny-lanseringen av Store Norske for knappe 2 uker sider har det vært endel diskusjoner i <a href="http://sesam.no/search/?q=store+norske+leksikon+-kilde&#38;x=0&#38;y=0&#38;c=m">media</a> omkring kildekritikk og troverdigheten i leksikonet.</p>
<p>Les noen av kommentarene, eller <a href="http://search.twitter.com/search?q=store+norske+leksikon">twittringen</a> om SNL.</p>
<p>DinSide: <a href="http://www.dinside.no/806315/kan-du-stole-paa-leksikonet">Kan du stole på leksikonet?</a></p>
<p>IAllEnkelhet: <a href="http://www.iallenkelhet.no/er-det-hap-for-store-norske-leksikon-pa-nett">Er det håp for Store Norske Leksikon på nett? </a></p>
<p>Dagbladet: <a href="http://www.dagbladet.no/2009/02/25/kultur/tekno/store_norske/wikipedia/5029776/">Første runde i leksikonkampen til Wikipedia</a></p>
<p>- Mildrid</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Venstreekstreme lærere i gymnasiet]]></title>
<link>http://junikredsen.wordpress.com/2009/03/04/venstreekstreme-l%c3%a6rere-i-gymnasiet/</link>
<pubDate>Wed, 04 Mar 2009 02:57:24 +0000</pubDate>
<dc:creator>Junikredsen</dc:creator>
<guid>http://junikredsen.wordpress.com/2009/03/04/venstreekstreme-l%c3%a6rere-i-gymnasiet/</guid>
<description><![CDATA[Et særligt kendetegn ved venstrefløjen er dens ihærdige bestræbelser på at deltage i opdragelsen af ]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p style="text-align:left;">Et særligt kendetegn ved venstrefløjen er dens ihærdige bestræbelser på at deltage i opdragelsen af masserne via uddannelsessystemet. Dette kendetegn er tilsyneladende ikke aftaget, da flere venstreekstremistiske lærere underviser i det danske gymnasium.</p>
<p>Anders Hassing er et eksempel på dette. På nuværende tidspunkt underviser Hassing på <a href="http://www.oerestadgym.dk/velkomst/ansatte-paa-oerestad-gymnasium">Ørestadens Gymnasium</a> i fagene historie og samfundsfag.</p>
<p>Hassing er født i 1977 og har en fortid i den militante og voldelige bevægelse &#8216;Globale Rødder&#8217;, der bl.a. stod bag overfaldene på statsminister Anders Fogh Rasmussen og udenrigsminister Per Stig Møller.</p>
<p>Hassing har <a href="http://junikredsen.wordpress.com/wp-includes/js/tinymce/plugins/paste/(http:/www.leksikon.org/art.php?n=5046">selv beskrevet</a> &#8216;Globe Rødders&#8217; historie på det internetbaserede venstreekstremistiske opslagsværk leksikon.org. Udover skribent på dette <a href="http://junikredsen.wordpress.com/2008/03/20/spot-pa-venstrefl%c3%b8jens-historieforfalskere/">historieforfalskende</a> projekt er Hassing en yderst aktiv person på venstrefløjen.</p>
<p>Han er bl.a. <a href="http://www.modkraft.dk/spip.php?article81">tilknyttet</a> den venstreradikale portal Modkraft, hvor han er med i portalens &#8220;baggrundsmagasin&#8221; Kontradoxa. Her arbejder Hassing sammen med journalisten Janne Tynell, der til dagligt danner par med den rabiate <a href="http://www.uriasposten.net/?p=5756">Pelle Dragsted</a>, som åbenlyst går ind for vold mod anderledes politisk tænkende.</p>
<p>Udover disse venstreekstreme aktiviteter er Hassing også med i bestyrelsen af <a href="http://junikredsen.wordpress.com/wp-includes/js/tinymce/plugins/paste/(%20http:/www.fals.info/flx/bestyrelsen">Foreningen af Lærere i Samfundsfag</a>, hvor han er webredaktør og står for internationalt samarbejde og kurser. Om dette engagement er for at føre den politiske kamp ind i foreningsregi kan vi ikke vide noget om.</p>
<p>Hassing var også studiekammerat med Claus &#8216;Svende&#8217; Svendsen. Svendsen har en fortid i den voldelige og rabiate venstreekstremistiske <a href="http://74.125.77.132/search?q=cache:vaAaqRUSRmoJ:www.dfu-nettet.dk/files/files/nr3-2001.pdf+rebel+svenne&#38;hl=da&#38;ct=clnk&#38;cd=9&#38;gl=dk">&#8216;Rebel &#8211; revolutionære unge socialister&#8217;</a>, som særligt var fremme i midten af 1990&#8242;erne.</p>
<p>Siden tiden i &#8216;Rebel&#8217; har Svendsen bl.a. beskæftiget sig en del med &#8220;bøsseteori&#8221;&#8230;</p>
<p>Ligesom sin ligesidede ven Hassing er den ranglede og læbepiercede &#8216;Svende&#8217; også gymnasielærer i historie og samfundsfag. Han er for tiden i en uddannelsesstilling på <a href="http://www.rg.dk/?node=f15a4d92-7525-4b4b-b1b6-fb15863f6d6a">Rødovre Gymnasium</a>.</p>
<p>Gymnasieungdommens forældre har tilsyneladende ikke noget imod at deres poder bliver undervist af venstreekstremister?</p>
<p><em>Læs også</em><br />
<a href="http://junikredsen.wordpress.com/2009/01/04/gymnasie-formand-bag-voldsautonom-forening/">Gymnasie-formand bag voldsautonom forening</a>.<br />
<a href="http://junikredsen.wordpress.com/2008/01/04/mediesyndikatet-monsun-aps/">Mediesyndikatet Monsun Aps.</a><br />
<a href="http://junikredsen.wordpress.com/2008/05/23/enhedslisten-vold-antifascistisk-aktion/">Enhedslisten &#38; vold: Antifascistisk Aktion</a>.</p>
<p style="text-align:center;">__</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Store danske]]></title>
<link>http://stopp12.wordpress.com/2009/03/02/store-danske/</link>
<pubDate>Mon, 02 Mar 2009 10:31:27 +0000</pubDate>
<dc:creator>stopp12</dc:creator>
<guid>http://stopp12.wordpress.com/2009/03/02/store-danske/</guid>
<description><![CDATA[Da er også Store danske encyclopædi på lufta, &#8211; i nokonlunde same form som Store norske. Liv]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p>Da er også <a href="http://denstoredanske.dk/">Store danske encyclopædi </a>på lufta, &#8211; i nokonlunde same form som <a href="http://www.snl.no">Store norske</a>.</p>
<p>Liv</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Nå er Store Norske Leksikon gratis på nett]]></title>
<link>http://lrtiller.wordpress.com/2009/02/28/n-er-store-norske-leksikon-gratis-p-nett/</link>
<pubDate>Sat, 28 Feb 2009 08:59:15 +0000</pubDate>
<dc:creator>atlehaga</dc:creator>
<guid>http://lrtiller.wordpress.com/2009/02/28/n-er-store-norske-leksikon-gratis-p-nett/</guid>
<description><![CDATA[Store norske leksikon åpnet sine nye nettsider 25.02. Kunnskapsforlaget har, ganske oppsiktsvekkende]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p><a href="http://snl.no/"><img title="image" style="border-right:0;border-top:0;display:inline;margin-left:0;border-left:0;margin-right:0;border-bottom:0;" height="47" alt="image" src="http://lrtiller.files.wordpress.com/2009/02/image3.png?w=244&#038;h=47" width="244" align="left" border="0" /></a> <a href="http://snl.no/">Store norske leksikon</a> åpnet sine nye nettsider 25.02. Kunnskapsforlaget har, ganske oppsiktsvekkende, tatt skrittet fullt ut og lagt ut hele leksikonet gratis på nett, der alle kan bidra og alt som publiseres legges ut med fri lisens slik at alle kan bruke det. Leksikonet finansieres av annonser, donasjoner og annen støtte. Ved eventuelt driftsoverskudd, deles det ut årlige stipend til bidragsytere som har gjort seg fortjent til det.    <br />Alle artikler du leser kan altså redigeres av deg og andre, men i motsetning til <a href="http://no.wikipedia.org/wiki/Hovedside">Wikipedia</a> blir ikke redigert innhold automatisk publisert.</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Store norske leksikon på nett - gratis!]]></title>
<link>http://sarpsborg.wordpress.com/2009/02/26/store-norske-leksikon-pa-nett-gratis/</link>
<pubDate>Thu, 26 Feb 2009 10:04:39 +0000</pubDate>
<dc:creator>sarpsborgbibliotek</dc:creator>
<guid>http://sarpsborg.wordpress.com/2009/02/26/store-norske-leksikon-pa-nett-gratis/</guid>
<description><![CDATA[Norges største og mest anerkjente leksikon, Store Norske Leksikon (SNL), er nå åpent og gratis tilgj]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p><a href="http://www.snl.no/"><img class="alignright size-full wp-image-320" title="storenorske" src="http://sarpsborg.wordpress.com/files/2008/09/storenorske.jpg" alt="storenorske" width="271" height="75" /></a><a href="http://www.snl.no/"></a>Norges største og mest anerkjente leksikon, <a href="http://www.snl.no/"><strong><span style="color:#940c0e;">Store Norske Leksikon (SNL</span></strong></a>), er nå åpent og gratis tilgjengelig på internett for alle brukere. Leksikonet er et leksikon kvalitessikret av synlige norske fagfolk, med mer enn 300.000 artikler.</p>
<p class="avsn">▶ Du kan bli fagansvarlig på ett område/tema og skal kunne redigere/oppdatere direkte via nettleseren.</p>
<p class="avsn">▶ Brukerartikler: Brukerne kan bidra med nytt innhold &#8211; artikler om nye temaer, omskriving av eksisterende artikler, bilder m.m.. Men dette vil ligge utenfor SNLs ”kvalitetssikrede kjerne”. Nytt innhold/forslag oversendes ”fagansvarlige for vedkommende fag for evaluering for opptak i den kvalitetssikrede kjernen.”</p>
<p class="avsn">Du kan lese mer om dette på <a href="http://www.snl.no/article.html?id=14047752"><strong><span style="color:#940c0e;">SNLs eget nettsted</span></strong></a>. Av interesse er kanskje også forfatter Eirik Newths tanker om <a href="http://newth.net/eirik/2008/09/16/store-norske-blir-passordfritt-noen-refleksjoner/"><strong><span style="color:#940c0e;">SNL vs. Wikipedia.</span></strong></a> [vkp mb]</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Store norske leksikon på nett]]></title>
<link>http://strandos.wordpress.com/2009/02/25/store-norske-leksikon-pa-nett/</link>
<pubDate>Wed, 25 Feb 2009 17:39:42 +0000</pubDate>
<dc:creator>Jens-Chr</dc:creator>
<guid>http://strandos.wordpress.com/2009/02/25/store-norske-leksikon-pa-nett/</guid>
<description><![CDATA[Så er også dette leksikonet ute på nett til fri bruk. Her gjorde jeg et enkelt søk på Halden og fikk]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p>Så er også dette <a href="http://www.snl.no">leksikonet</a> ute på nett til fri bruk. Her gjorde jeg et enkelt søk på Halden og fikk en del treff. Skal bli moro å se hvordan dette fungerer i forhold til Wikipedia som jeg benytter mye.<br />
<a href="http://content.screencast.com/users/jechstra/folders/Jing/media/05ffcbd0-e2b5-49b7-b4c3-03c58e309d05/00000057.png"><img style="border:0 initial initial;" src="http://content.screencast.com/users/jechstra/folders/Jing/media/05ffcbd0-e2b5-49b7-b4c3-03c58e309d05/00000057.png" border="0" alt="" width="595" height="471" /></a></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Hurtig trafikudvikling... SEO?]]></title>
<link>http://clausengell.wordpress.com/2009/01/20/hurtig-trafikudvikling-seo/</link>
<pubDate>Tue, 20 Jan 2009 09:55:33 +0000</pubDate>
<dc:creator>clausengell</dc:creator>
<guid>http://clausengell.wordpress.com/2009/01/20/hurtig-trafikudvikling-seo/</guid>
<description><![CDATA[Har hyret en SEO ekspert til at hjælpe med optimering af vores teknik, emnetræ og taksonomi, samt de]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p>Har hyret en SEO ekspert til at hjælpe med optimering af vores teknik, emnetræ og taksonomi, samt de redaktionelle tekster på <a title="Den Store Danske" href="http://denstoredanske.dk" target="_blank">Den Store Danske</a>. Men hvor hurtig en indeksering kan man regne med, når man smider et site i luften, der har mere end 160.000 artikler? Samme SEO ekspert siger 30-45 dage, så det må vi se om passer!</p>
<p>Ikke desto mindre betyder trafikken alt (læs; næsten alt). Uanset hvor godt et indhold man har, og hvilke annonceprodukter man kan tilbyde annoncører, er der ikke økonomisk potentiale uden signifikant trafik. Indholdsmæssigt ligner <a title="Den Store Danske" href="http://denstoredanske.dk" target="_blank">Den Store Danske </a>nok mest <a title="Dansk Wikipedia" href="http://da.wikipedia.org" target="_blank">Wikipedia</a>, men som <a title="Annoncer på Den Store Danske" href="http://denstoredanske.dk/info/annoncering" target="_blank">annoncemedie </a>er konkurrenter praktisk talt alle større sites på <a title="FDIM" href="http://fdim.dk/?pageid=84" target="_blank">FDIMs topliste</a>.</p>
<p>Så tiden må vise &#8211; gerne hurtigt &#8211; hvor meget trafik Den Store Danske, som online leksikon, kan generere i løbet af den første måned. Selvfølgelig er vores overordnede mål at nå danske Wikipedia, som i november 2008 havde 1,1 mio. danske brugere. Dette tal kommer fra Gemius software panelet.</p>
<p>Word of Mouth,<br />
Claus</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Leksikon som annoncemedie...?]]></title>
<link>http://clausengell.wordpress.com/2009/01/14/leksikon-som-annoncemedie/</link>
<pubDate>Wed, 14 Jan 2009 14:47:46 +0000</pubDate>
<dc:creator>clausengell</dc:creator>
<guid>http://clausengell.wordpress.com/2009/01/14/leksikon-som-annoncemedie/</guid>
<description><![CDATA[Kan man det; bruge gammel vin på nye flasker &#8211; i form af Den Store Danske Encyklopædi digitali]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p>Kan man det; bruge gammel vin på nye flasker &#8211; i form af Den Store Danske Encyklopædi digitaliseret og publiceret som web 2.0 platform &#8211; og tjene penge på det via annonceindtægter? Svaret er jo selvfølgelig ja, da jeg ellers aldrig ville have sagt ja til dette job <img src='http://s.wordpress.com/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Spøg til side: Den Store Danske bliver ganske enkelt danskernes foretrukne vidensdatabase. Altså et online <a title="Leksikon" href="http://denstoredanske.dk" target="_blank">leksikon</a> hvor brugere både kan finde svar på livets store som små spørgsmål, men også hvor man kan blære sig med sin egen viden. Alle brugere kan således oprette en personlig profil, og man bestemmer selv hvor &#8216;offentlig&#8217; man ønsker at være. <a title="Gyldendals encyklopædi" href="http://denstoredanske.dk" target="_blank">www.denstoredanske.dk</a> launcher til februar, og vi er i lukket beta test i øjeblikket. Det ser lovende ud <img src='http://s.wordpress.com/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Hvis nogen er interesserede i de kommercielle muligheder, kan man læse mere herom i vores mediainformation. Klik her: <a title="Annoncer på Den Store Danske" href="http://denstoredanske.dk/info/annoncering" target="_blank">Annoncer på Den Store Danske</a></p>
<p>Word of mouth&#8230;<br />
/Claus</p>
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Enzyklopædi (til det cyklende fodfolk)]]></title>
<link>http://stokbro.wordpress.com/2008/12/09/enzyklop%c3%a6di-til-det-cyklende-fodfolk/</link>
<pubDate>Tue, 09 Dec 2008 09:18:01 +0000</pubDate>
<dc:creator>stokbro</dc:creator>
<guid>http://stokbro.wordpress.com/2008/12/09/enzyklop%c3%a6di-til-det-cyklende-fodfolk/</guid>
<description><![CDATA[Arbejde. Navnet på den nødvendige lidelse forbundet med at være statens livejendom. Begreb. Noget yd]]></description>
<content:encoded><![CDATA[Arbejde. Navnet på den nødvendige lidelse forbundet med at være statens livejendom. Begreb. Noget yd]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Nekaj prispevkov za leksikon nepotrebnega znanja]]></title>
<link>http://alcessa.wordpress.com/2008/11/12/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja/</link>
<pubDate>Wed, 12 Nov 2008 07:00:38 +0000</pubDate>
<dc:creator>alcessa</dc:creator>
<guid>http://alcessa.wordpress.com/2008/11/12/nekaj-prispevkov-za-leksikon-nepotrebnega-znanja/</guid>
<description><![CDATA[Najbrž ste vedeli, da se iz DNA v krvi komarja v resnici ne da klonirati dinozavrov? Drevesna smola ]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><ul>
<li><span style="font-size:12pt;line-height:115%;" lang="SL">Najbrž ste vedeli, da se iz <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Jurski_park">DNA v krvi komarja v resnici ne da klonirati dinozavrov</a>? <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Jantar">Drevesna smola</a> našega komarja namreč ni objela le od zunaj, temveč mu je po vseh teh letih fosiliziranja vzela tudi notranjost – takšna je pač usoda vključkov.<!--more--></span></li>
</ul>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size:12pt;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<ul>
<li><span style="font-size:12pt;line-height:115%;" lang="SL">Najdražjo volno na svetu vzamejo visokogorski južnoameriški kameli, ki je svoje čase oblačila le kralje in plemiče slavnega ljudstva <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Inki">Inka</a>. Španci so se na <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:Vicu%C3%B1a_Vigogne_Lago_Chungar%C3%A0_4570m_Chile_Luca_Galuzzi_2006.jpg">ljubke živalce </a></span><span style="font-size:12pt;line-height:115%;" lang="SL">spravili kar z orožjem in strupom; za visoko ceno volne vikunje se tako lahko dandanes zahvalimo ravno temu podjetnemu ljudstvu.</span></li>
</ul>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size:12pt;line-height:115%;" lang="SL"> </span></p>
<ul>
<li><span style="font-size:12pt;line-height:115%;" lang="SL">Intuicija mi je prišepnila napačno razlago, pa sem takoj preverila: sezam torej ni neke vrste proso, temveč <a href="http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Bild:Koeh-129.jpg&#38;filetimestamp=20070129233354">rastlina iz vrste sezamovk</a>, kaj pa drugega. Najboljšo sezamovo pasto, <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Tahini">tahini</a>, zmečkajo v Izraelu, tako moj mož, čeprav pa je potem dodajanje česna pri izdelovanju posebne omake navadna svinjarija, tako midva oba, v en glas.</span></li>
</ul>
<ul>
<li><span style="font-size:12pt;line-height:115%;" lang="SL">Tole spodaj pa je spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni v francoskem mestu <a href="http://fr.wikipedia.org/wiki/Fort-Louis">Fort-Louis</a>: pritrjen je kar na pročelje edine cerkve. Priznam, in sram me je tega, da se mi zdi, velik in vpadljiv kot je, v tistem majhnem mestecu, bolj primeren za, recimo, 60. obletnico <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Beate_Uhse_AG">Beate Uhse, </a>toliko ljubezni je bilo vložene v določene podrobnosti:<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Beate_Uhse_AG"><br />
</a></span></li>
</ul>
<div class="flickr-frame"><a title="photo sharing" href="http://www.flickr.com/photos/alcessa/2974887222/"><img class="flickr-photo aligncenter" style="border:0 none;" title="A Nos Morts" src="http://farm4.static.flickr.com/3167/2974887222_df2313ec93.jpg" alt="" width="350" height="263" /></a></div>
<div class="flickr-frame">
<ul>
<li><span style="font-size:12pt;line-height:115%;font-family:&#38;" lang="SL"><em>A propos</em> <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Beate_Uhse">Beate Uhse</a>: to divjo punčko rodijo nekje na nemškem podeželju, leta 1919. Edina nemška stunt pilotka v 30-ih po drugi svetovni vojni, leta 1962, pod nazivom »specializirana trgovina za zakonsko higieno« ustanovi prvi sexshop na svetu. Leta 1989 dobi <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Bundesverdienstkreuz">Bundesverdienstkreuz</a>, 1999 gre Beate Uhse AG na borzo, ustanoviteljica pa najde svoj zemeljski mir leta 2001.</span></li>
</ul>
<p><span style="font-size:12pt;line-height:115%;font-family:&#38;" lang="SL"><br />
</span></p>
</div>
<p class="flickr-yourcomment">
</div>]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Desertøren, ekscentrikeren (søjlehelgen)]]></title>
<link>http://stokbro.wordpress.com/2008/10/20/desert%c3%b8ren-ekscentrikeren-s%c3%b8jlehelgen/</link>
<pubDate>Mon, 20 Oct 2008 09:13:55 +0000</pubDate>
<dc:creator>stokbro</dc:creator>
<guid>http://stokbro.wordpress.com/2008/10/20/desert%c3%b8ren-ekscentrikeren-s%c3%b8jlehelgen/</guid>
<description><![CDATA[I det forige indlæg dukkede ekscentrikeren igen op ved siden af desertøren. Som jeg husker det, havd]]></description>
<content:encoded><![CDATA[I det forige indlæg dukkede ekscentrikeren igen op ved siden af desertøren. Som jeg husker det, havd]]></content:encoded>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Anmeldese af Gads Leksikon om islam...]]></title>
<link>http://mohammedjawad.wordpress.com/2008/10/03/anmeldese-af-gads-leksikon-om-islam/</link>
<pubDate>Fri, 03 Oct 2008 07:52:48 +0000</pubDate>
<dc:creator>Raja_jee_khan</dc:creator>
<guid>http://mohammedjawad.wordpress.com/2008/10/03/anmeldese-af-gads-leksikon-om-islam/</guid>
<description><![CDATA[Jeg faldt lige over følgende side, hvor de har anmeldt bogen&#8230;. http://shiaislam.dk/anmeldelse]]></description>
<content:encoded><![CDATA[<div class='snap_preview'><p>Jeg faldt lige over følgende side, hvor de har anmeldt bogen&#8230;.</p>
<p><a href="http://shiaislam.dk/anmeldelse">http://shiaislam.dk/anmeldelse</a></p>
</div>]]></content:encoded>
</item>

</channel>
</rss>
