In sicer za nazaj:

Ne več tam in še ne tukaj

Liminalnost na dveh nogah. To sem jaz. Nisem več tam in nisem še tukaj. V tem stilu ga sviram že od lanskega septembra. Ko sem le na kratko prišla v Slovenijo. Tole o tam pišem tukaj. V Argoubu. Ki se nahaja nasproti Dakhle. Ki je v Zahodni Sahari. Ki na večini zemljevidov spada pod Maroko. Ki se nahaja v severozahodni Afriki… O tem tukaj  sem začela pisati že februarja in končujem šele zdaj. Ker ni bilo časa? Energije? Inspiracije? Ne, ker sem delala na tem, da odidem, zaradi česar sem določene senzorje izklopila in vklopila nekatere druge. Tako a) nisem opazovala stvari, ki bi bile lahko zanimive; in b) tudi če sem kaj takega opazila, nisem uspela reflektirati; torej c) nisem ničesar zapisala. Ali pa vsej ne dokončala. Tako kot ne prvega od spodnjih treh postov.

V Slovenijo sem se vrnila na kratko, se vedla kot da sem u prolazu in v takem stanju vztrajala osem mesecev. Kako je to mogoče? Do novega leta sem kolobarila med Ljubljano in Saharo. Razumljivo: ko sem bila v Ljubljani, sem se pripravljala na odhod v Saharo. Ko sem se vrnila iz Sahare, sem se privajala na Ljubljano. In ko sem se ravno navadila nanjo, se je bilo ponovno potrebno pripraviti na Saharo. Saj pravim, the master of liminality.

Po novem letu sem se na odhod pripravljala še bolj resno. Bolj resno zato, ker je šlo za D odhod. Odhod z velikim O. Tako nisem imela časa zapisati, da imam poleg avtomehanika še avtomehaničarko. Ki je njegova žena. In verjetno edina tega kova v Sloveniji. In da imata zakonca Avtomehanik tri otroke. Ki so že pri šestih znali voziti, četudi premajhni, da bi sedeli na sedežu in tiščali gas. So pač vozili stoječke. In se že pri dvanajstih naveličali vozakanja, nakar so si poiskali druge, bolj zanimive konjičke. Medtem ko so njihovi sovrstniki sanjali o tem, kako bodo nekega dne šli v avtošolo in naredili vozniški izpit… Ksenjin in Slavetov vnuk Viktor pozna ključe vseh avtomobilov v njuni delavnici in na dvorišču. Najraje pa ima kombi. Kadar babica in dedek prideta na obisk, je najbolj vesel, če prideta s kombijem. Kadar je na obisku on, se usede  v kombi in pretvarja, da vozi. Če kombija ni, spleza v bager. Ki je malo velik. In razsut. A za igrat čisto dober…

Takšnih zanimivih ljudi in zgodb je v Ljubljani veliko. Ponje ni treba v oddaljene kraje. Le ozreti se je potrebno okoli sebe, se malo ustaviti in razmisliti, kaj pravzaprav gledamo. S kom in o čem se dejansko pogovarjamo. A ne, za take stvari ponavadi ni časa. Treba je noreti naokoli, služiti denar, delati kariere, ustvarjati družine, zidati hiše, kupovati in kupovati in kupovati. Zato, da česa nebi zamudili, da bi izpolnili vse družbeno pričakovane norme in se… Realizirali? Kakor kdo. Enim sledenje zapovedanim življenjskim smernicam predstavlja samouresničitev, drugim ne. Nekateri bi morda (še) kaj drugega.  Jaz bi zaenkrat le zgodbe.

In zakaj na pot, če so zanimive zgodbe tudi za vogalom domače hiše? Morda zato, ker se na poti lažje posvečam samo njim? Ker mi ni treba delati stvari, ki me bolj ali manj zanimajo samo zato, da bi plačala račune in hrano, odplačala dolgove, preostanek pa stisnila v štunf, bodisi za hude čase bodisi za kakšno kri poživljajoče potovanje. O katerem bi potem zapisala zgodbo. In ker mi tako ni treba opravljati dela, po katerem ponavadi nimam več energije za pisanje…

Tukaj porabim bistveno manj. Bistveno manj tudi zaslužim. V prihodnost ne vlagam, ker nimam s čim. Ko bom stara in grda, morda ne bom imela penzije niti rezerve, s katero bi si plačala dom za ostarele. Morda ne bom imela otrok in vnukov, ki bi me tja spravili in me ob vikendih iz čiste milosti obiskovali. Morda za mano ne bo ostalo prav nič materialnega. Prihodnost je en velik MORDA (po rusko »gobec«, je to naključje?). A eno je jasno. Ko bom brez zob, vsa posušena in skrivenčena, ne mislim stokati zaradi zamujenih priložnosti. Raje bom pripovedovala zgodbe. Pa magari o tem, kako sem počela vse drugo samo zato, da bi bila lahko enkrat končno v vsakem trenutku »tukaj in zdaj«. Ne pa »ne več tam in še ne tukaj«. Spet ta liminalnost…

O.k., zdaj pa poglejmo resnici v oči. Zgodbe gor ali dol. Moro me je enkrat vprašal: »Kaj  bi ti v življenju najraje počela?« Moj odgovor se je glasil: »Potovala.« In če smo čisto pošteni, je to edini pravi razlog zakaj moram po frdamane zgodbe še kam drugam kot le za vogal domače hiše. Potovanje je lahko mentalno. A še več mentalnega se zgodi, ko odpotujemo tudi fizično. Stara sufijska metoda. Fizični premiki pospešujejo duševne. In potovanje te prisili v to, da si kolikor se le da samo »tukaj in zdaj«. Ali, če parafriziram še Morota: »Kontrasti delujejo poživljajoče.«

O vi, ki vstopate, pustite vse upe zunaj…

Sedanjost je posledica preteklosti. Ali: no, pa skočimo malo v preteklost.

Februar, 2009

Medtem ko se mr. Moro driča po Sahari, se dr. Špila ukvarja s povsem drugimi banalnostmi. In je še kar naprej liminalna. Morda tudi zaradi tega, ker se en del E-migratorjeve odprave nahaja v pustinji, drug pa na Antarktiki slovenski. Že samo to eno dejstvo pooseblja liminalnost. In to v najčistejši obliki. Tukaj, na tem mrazu, fizičnem in psihičnem, nekaj mrdam. To pa zato, da bi bila nekje drugje. Kjer bi lahko mrdala kako drugače.

Čeprav prihaja pomlad, me kar naprej zebe. Sahara mi je zlezla pod kožo in zato se mi že ob najmanjšem mrazu zanohta. Posteljo in dušo mi greje Paco s kratko dlako. Navadil se je na zimsko spanje in ponočevanje, zaradi česar se sploh ne meni na nenadno spremembo mojega bioritma: »Kaj se to pravi, poštenega psa metati iz postelje prej kot se spodobi?!« Enkrat do takrat, ko popijem svojo galono kave, se skobaca iz postelje, nakar se na vse kriplje preteguje in zeha, da mi ja dokaže, da kar je preveč je pa preveč. Kaj pa jaz, ki moram ven, na ta ušivi mraz?!

Aja, mimogrede: dr. Špila je začela hoditi v službo. Zato da odplača avto, s katerim se bo potem odpeljala nazaj na toplo in ki ji bo omogočil, da bo denar služila na način, ki se najbolj približa bistvu njene srčike: z opazovanjem z udeležbo. Dr. Špila je namreč antropologinja. To ni isto kot arheologinja. Namreč, medtem ko arheologi iščejo mrtve stvari, se antropologi ukvarjamo z živimi. Ponavadi z ljudmi in neumnostmi, ki so jih ti ustvarili. Predvsem z njihovimi neumnostmi. Ker antropologi naj bi bili kritični. Ker antropologi naj bi postavljali družbene diagnoze. Za katere pa nihče noče slišati. In ravno zaradi tega se dr. Špila klati po svetu. Da bi to isto povedala na bolj poljuden način in razbobnala svoje liminalne misli vsem nepristojnim členom pristojnih organov. Skratka, vsem konzumentom javnih trobil in blogoture. In s tem, glej ga vraga, morda celo nekaj malega zaslužila. Za dizel, pa za futr. Recimo. Saj nismo pohlepni…

Paco me zadnje čase tudi sicer dobesedno »vozi scat«. Če se mu zdi, da je bil sprehod prekratek, se iz bližnjega parka (po tem, ko je golobom pojedel vse šnite skrbno narezanega in zaradi nepremišljenosti storilca tudi globoko zamrznjenega kruha – kot da ga že cel mesec nisem nafutrala!), neglede na moje moledovanje, da greva gor, na toplo, odpravi po svoje.

»Paco! Pacooo!! Pa kaam greeeš?!!!« Mali se vzvišeno ozre čez ramo, izzivalno pogleda, češ, kaj te briga, nakar prečka Streliško ter marš na grad.  Jaz pa za njim. A kdo bi vedel, v katero smer jo je mahnil, katero potko je izbral in ali se medtem, ko se jaz po zaledeneli stezi vzpenjam na ljubljanski Nanga Parbat morda ni že vrnil pred blok?! Spoznanje, ki sledi rafalu vprašanj, me vrne ob vznožje hriba, kjer ga seveda ni. V upanju, da se me bo le usmilil, vseeno čakam in čakam in čakam, da se vrne. In tik preden se mi do konca ne zanohta in mi ne odpadejo zmrznjeni uhlji, se iz varnostnih razlogov, vsa besna in seveda sama, odpravim nazaj v četrto nadstropje. Popit tisto prvo jutranjo kavo, ki se je že shladila. In pregledat mejle.  Vmes skozi okno oprezam, če se je ščene že vrnilo. Njente.

Ker moram avto odpeljati do Sarah in ker džukca še vedno ni, se v jezi odločim, da ga bom tokrat pa res zignorirala in pustila čakati, dokler končno ne spozna strahu. Pravijo, da se moraš psu, ki bezlja po svoje, skrivati. Zato da se ustraši, da bi ostal sam in ti prične bolj zvesto slediti. Pri mojem take nedolžne igrice ne palijo. Morda ga bo pa to izučilo: dolgo čakanje pred blokom na ledeni Strossmayerjevi. It sounds like a plan… Vžgem avto, zavijem proti Poljanski, nakar mi nekaj reče, naj še enkrat zapeljem na Streliško. Materinski čut se oglaša: »Samo še enkrat poglej, mogoče je pa že nazaj. In kaj, če ga zbije kak avto, samo zato, ker nisi dovolj dolgo vztrajala in se ga nisi potrudila uloviti?« Ojoj, nikoli si ne bi odpustila! Zavijem, izza vogla pa: »Ta-da-da-daaaam!« Kot da bi bila zmenjena, se ravno v tistem trenutku po zelenici spušča proti cesti. Ustavim, odprem okno in ga razdraženo pobaram: »Kaj, a greš z mano, al’ me misliš še naprej zaj….at?« Čisto freh odkoraka okoli avta in počaka, da odprem vrata. Skoči na sovoznikov sedež, kot da je to najbolj normalna stvar na svetu, nakar se naveličano zazre skozi okno: »No, kam greva?«

Nadut je. Tako zelo, da se je še gospod miličnik, ki me je zadnjič ustavil zaradi kontrole dokumentov, od srca nasmejal in mi oprostil, ker pes ni bil pripet s pasjim varnostnim pasom. Čista resnica. Kazen baje znaša 80 eur. Varnostni pas stane 20.

Poleg tega se gospod že veselo pripravljajo na odhod na rodno celino. Zadnjič me je opozoril, da mu še vedno nisem naredila slovenskega potnega lista. In to demonstrativno: »Če jaz nimam licence, je tudi ti ne boš imela!« se je glasilo sporočilo. Požrl mi je doktorsko diplomo, tisto, ki mi je bila na ljubljanski univerzi častno podeljena. Uštogljeno in zapeto kar se le da. Z vsemi floskulami in črnimi rombi na glavah univerzitetnih dostojanstvenikov. Edini, ki je poleg mene prišel v kavbojkah, je bil Tomaž Toporišič.  Za moje pojme edini normalen… Sovražim procedure. Sovražim predpisane forme. Sovražim hierarhije. A diplomo vseeno potrebujem. Pa čeprav sem jo zagovarjala v obleki z divjim afriškim vzorcem, ki jo je natanko v taisti namen Moro dal zašiti samemu nigrskemu Yamamotu osebno. In čeprav bo po vsej verjetnosti večino svojega časa preživela kot praholovka.

Skratka, pes mi je požrl diplomo. Morda ga pa zaradi tega Tatjana in Denis kličeta »Pa-co« in ne »Pa-ko«. Ker je nor. »Paco« je po italijansko nor… Ampak ne, pes je pameten. Ker sem se toliko obirala, odhod v Afrko pa se bliža, mi je hotel le namigniti, da še vedno nima EU pasaporta, brez katerega mu grozi večno izgnanstvo v Tretji svet. In ja, o tem, da je pameten, pričajo še nasledja dejstva: sam od sebe se je naučil nekaterih trikov. Recimo, kadar mu dam prevročo hrano, skledo prevrne in hrano jé neposredno s tal, kjer se lepo razmazana na veliiiiki površini, hitreje hladi. In še to: po novem ščije ležečke. Ampak samo v znamenje protesta. Ker je dobil preveč za pit in bil premalo zunaj. Uleže se mi pred noge, zazre globoko v oči in sporoči »Na, zdej pa maš«. Nakar se uščije. Jebiga. Pes pametnejši od mene…

No, in sem šla. Preklicat nesrečno a svetlo prihodnost obljubljajočo doktorsko diplomo na Uradni list. 5 jevrčkov in še par deset centimov. In njene ostanke odnesla na referat Filozofske fakultete. In napisala prošnjo za izdajo duplikata. Paco je tačas pridno čakal v avtu, kot da bi se zavedal, da greva zatem še do veterinarske klinike po Evropski potni list za male živali. Kjer je veterinar malo zajamral, ko sem mu razložila, da je pes že čipiran. In to v Maroku:

»Težava je v tem, da želite slovenski potni list, on pa ima maroško številko. Kako naj to protislovje zdaj razložim našemu abakus programu?«

A ni bilo potrebno razlagati. Program je brez kakršnegakoli usajanja in ljudem lastnega moraliziranja sprejel maroško kodo. Paco pa je postal slovenski državljan in polnokrvni član EU za samo 1,25 jevrčka. Izdaja duplikata moje diplome je stala 25 eur. Skupaj s preklicom na Uradnem listu torej 30!

Kje je tu pravica? Ko smo ga uvažali v Evropo, ga nihče, kljub zanj vestno pripravljenim in drago plačanim papirjem, niti povohal ni. Raje so trkali po gumah in rezervoarju, da bi ugotovili, koliko kil kifa prevažava z Riffa. Ko smo zaprosili za državljanstvo, ga je še isti trenutek in brez kakršnegakoli pomisleka pristojnih organov dobil za pičel jevrček in pol. Dragi Afričani, ki si želite v Evropo: pustite vse upe zunaj, v Evropi imajo psi več pravic kot ljudje. Ostanite v Afrki, kjer imajo ljudje več pravic kot psi. Tudi sama se vam, inšala, kmalu pridružim. Če ne drugega, bo vsaj bolj toplo.

P.s.: Po zadnjih informacijah iz sosednjega vozila nekateri Afričani, ki so se s trebuhom za kruhom odpravili v Španijo, trenutno živijo kar v tamkajšnjih gozdovih. Zaradi resecije so se na plantažah sadja in zelenjave ponovno začeli zaposlovati domorodci, ki so do nedavnega nad take vrste dela vihali nosove. Delodajalci, ki imajo raje rojake, pa so Afričanom, ki so se zadnjih pet mesecev primorani znajti po svoje, dali nogo.

To be continued za nazaj in naprej…

P.s.: Za večerjo je jedel ocvrte sardine iz ribje restavracije – dostava na dom. I need a doctor.

Saharci ne marajo psov v njihovih domovih in ženske ponavadi jedo ločeno od moških. Kot je v naši navadi, rušimo oba tabuja. V laayounski rezidenci kjer domujemo že kakšen teden ali več, je mr. Paco dobil svojo lastno teraso s spalnico, ki si jo deli s tremi kozami, jaz pa mimo vseh pravil trikrat na dan obedujem s štirimi Saharci in enim Črnogorcem z napako. Zakaj z napako, sem že pozabila, a mislim, da sem ga za takega krstila sama. Morda ker po črnogorsko benti in po slovensko dela: stalno dela na tem (slovensko), kako ne bi delal (črnogorsko) in kadar drugi ne delajo tako kot sam (slovensko) je milo rečeno, jezen (črnogorsko) in tečen (slovensko). No, temu, kar sem zdaj povedala, še sama s težavo sledim, ampak majke mi, da je nekaj na tem. In ja, zavedam se, da zgleda, kot da nimam pojma o etničnosti. Pa kaj!

Skratka, verjetno je že nekaj časa jasno, da sva iz Mavretanije, pa da sva bila tudi že na teritoriju Dakhle in na onih rajskih plažah, pa v puščavi, pri Hasanu v toplicah in tudi v Boujdourju. Kjer sva iskala kolega Didija in njegove koze, da bi ponovno nekaj dni preživela po pastirsko in videla, če ima mr. Paco kaj smisla za živinorejo. A Didija nisva našla. Pa sva se ustavila na čaju pri Fadlu, bratrancu Didijeve žene Hadže, ki je povedal, da Didija ni nihče niti videl, niti slišal že 55 dni. Menda da je šel iskat novo lokacijo za pašo koz. Ker je suša, je hrano treba kupovati in ker je ni dovolj, živina crkuje. Fino, če ga ni že 55 dni, se bo zdaj zdaj prikazal, sem si mislila. Mahnila sva jo na plažo poleg nasedle ladje, kjer sva nameravala ostati kak dan ali tri, a naju je že prvo popoldne zmotil telefonski zvonec. Na drugi strani pa znani glas: “Alo, Didi. Où Špela, Andrej maintenant? Kje Špela, Andrej zdaj?” –”Maintenant plage Boujdour. Bateau. Zdaj plaža Boujdour. Ladja.” – “Didi deux jours Dakhla. Didi čez dva dni v Dakhlo.” – “Moro, Špela deux jours Laayoune. Où Didi maintenant? Moro, Špela čez dva dni v Laayounu. Kje Didi zdaj?” – “Laayoune” – “Ok. Moro, Špela Laayoune maintenant. Ok. Moro, Špela v Laayoune zdaj.” Očitno je med nami močna telepatija, saj smo se kljub morda nasprotnemu vtisu, ki ga daje tale transkripcija našega telefonskega pogovora, o vsem nujnem naravnost odlično sporazumeli.

Naslednjega dne sva bila že v Laayounu, na kosilu pri Didijevi familiji, kjer sva še zdaj. Čez enih pet dni sva sicer poštekala, da to sploh ni Didijeva familija ampak familija dobrih Didijevih prijateljev. Ampak, saj je vseeno, ker zdaj sva familija postala tudi sama… Bilo je kar veliko odraslih in otrok, vsi sami sorodniki, bratje in sestre, tako da se je bilo težko znajti glede tega, kdo zdaj v tej hiši živi in kdo ne. Bratje, Ali Baba, katerega pravo ime pozna le njegova mati, Murat, ki mu je ravno tako ime drugače in Salek, imajo namreč še pet bratov in poleg sestre Fatume, za katero pravijo, da je srce hiše, še dve sestri. In vsi ti s svojimi otroki prihajajo vsakodnevno na obisk. Da o sosedih ne govorimo. No, s tremi sinovi in hčerko živi tudi mati Kulsum, torej Um Kulsum, ki je res prava kraljica družine in se ji vsi klanjajo, tako kot se tukaj pač klanjajo starejšim, sploh pa materam in očetom. Midva z Morotom se je pa kar malo bojiva. Jaz sem jo npr. po nekaj dneh iz strahospoštovanja pričela v pozdrav poljubljati na teme, tako kot to počnejo njeni sinovi. Glede na to, da sem ženska, bi bilo verjetno bolje, če bi svoje spoštovanje pokazala kako drugače, a moja vloga v tej hiši je nekako nekonvencionalna: kuham ne, ker to počne Fatuma. In to dobro. Saharskega čaja ne pripravljam, ker to mora nekdo, ki zna. Pospravljam, razen za sabo in z mize, ne, ker to ni moja hiša. Potem, kar se tukaj zdi zelo čudno je, da za svojega psa skrbim kot za otroka, otrok pa nimam, čeprav sem kao poročena. In naposled, ker ne znam kaj dosti hasanije, se z ženskami niti ne morem kaj dosti pomeniti, zaradi česar sem stalno v moški družbi. Kjer se stalno hecamo. Fantje so me naprimer naučili “A salan teju? A bomo pripravili čaj?” Nakar moraš odgovoriti: “Talal magreš,” kar pomeni, “ja, pripravi oglje, pa ga bomo pripravili”. Nekaj takega. In potem se vsi “ho ho in ha ha.”

Kar hočem povedati je, da pravzaprav nikogar ne moti, da se družim z moškimi in ne z ženskami in da jem za mizo in v sobi z moškimi in ne z ženskami in da hodim ven urejat vizo in pomagat štrihat in šeraufat kamion in da tapkam po računalniku, namesto da bi kuhala in pospravljala. Samo Moro nosi majico z napisom “Housewife under construction,” kar, če ni to zaradi tega, ker mu je zmanjkalo T-shirtov, namiguje na to, da mu nekaj ni prav. “Pa sej sem rekla, da rada kuham samo takrat, ko mi paše in ne vsak dan! In da raje kot to, vozim avto!”

Fantje so moj nekonvencionalni položaj legitimirali tako, da so me proglasili za sestro. Kar pomeni, da sem lahko z njimi kolikor hočem in delam vse, kar počnejo fantje. Npr. hodim v Saharo. No, tako je bilo mišljeno v izhodišču. Potem pa je prišel na obisk Didijev petletni sin Sidati in med večerjo prijavil, da kaj delam za mizo: “A si mogoče moški? Pejt v drugo sobo h ženskam!” – A?!!!!” Hvala bogu je Ali Baba rekel, da to pa ne, da Ptejla jé s fanti. Ja, pozabila sem, da so mi bratje dali tudi saharsko ime: Ptejla. Ampak, odkar sem bila proglašena za sestro, so se stvari začele potihem in zahrbtno spreminjati. Zadnjič sem naprimer do kakšnih pol treh zjutraj v bližnjem internetu rihtala tale blog in ko sem prišla domov, so me vsi, z Didijem na čelu, začeli zasliševati, kje sem bila. In potem: “Mau zejna Špela. Grda Špela. Se sama potika naokoli ponoči.” Vse to kao v hecu, seveda. Ampak saj vemo, kako gre to s hecom…

Potem so začeli s tem, da kje se to Moro cele dneve potepa. Da kao barva kamion, ampak, saj kamion barva maler, kaj ima še on tam za početi. In potem se je Moro, enkrat, ko spet ni prišel domov na kosilo, neslavno zarekel, da je spoznal Berberko s štirimi otroki in brez moža, ki mu ni hotela računati kave in palačinke in harire in od takrat naprej nimam več miru. Moji bratje stalno namigujejo, da se Moro v resnici ne mudi pri kamionu in da se z Berberko Žma (= Zvezda) sprehaja po Skikimi (= Čopova ali kaka Stara Ljubljana), da je pri njej in da mu z ljubeznijo pripravlja čaj in tažin. In da kaj bom naredila? Da naj grem, malo prekontrolirat tole delo pri kamionu. In da kaj se to pravi, da bo Moro nesel tisti Berberki kar dvajset litrov olja? Dvajset! Moro je namreč povedal tudi, da nama Žma nikoli noče računati in da ji je treba nekako povrniti. No, bratom je v spominu ostala samo tista prva zgodba, ki je bila povedana v prvi osebi ednine “mi ni hotela računati…” Hja, tile bratci. Pravi šejtan, ko te takole začnejo paziti: ženska čast je čast družine, zato jo je treba varovati kot punčico svojega očesa. Res je, da samo za hec, ampak. (Ne ne ne, na fotki ni Žma ampak Fatuma)

In če smo že pri hecu: včeraj je moj dragi bratec Ali Baba prijavil, da bomo šli lovit ribe. In da bomo Ptejlo pustili doma, ker to ni za ženske. Kao v hecu. Ali pa je bilo to maščevanje, ker se mi z bratci ne da gledati Evropskega prvenstva v fuzbalu? Moro ga je pa vzel zares: “Ne ne, Špela gre z nami, sej ona je itak napol moški.” Zdaj sem malo zmedena, ker več ne vem, kaj je za hec, kaj pa zares. A to je bil komplimet al kuga?! Menda se že skozi sprehajamo po robu: kako daleč spustiti štirk, na katerega je pripeta Emancipacija? Ker vse skupaj res nima nobene zveze z islamom.

No, moram priznati, da je Um Kulsum, ki je zelo verna in se, ker je to haram, tudi ni hotela slikati, kar se tiče islama, pri Pacotu pošteno zamižala. Če se ne motim, v muslimansko hišo pes ne sme. Vsaj tako pravijo nekateri muslimani. Kako je že rekla Fata z Jesenic? “K tistemu, ki ima doma psa, ne bo ramadana.” Ko je zagledala Pacota, ki je veselo mahal z repom, češ, “jupi spet ena teta v saharski tančici, ki tako fino plahuta”, je kar malo pisano pogledala, potem pa pokazala z roko na teraso, kjer so že njene tri koze. Tako da je zdaj, razen kadar se Paco sprehodi po stopnicah na ulico ali povzpne po njih nazaj v svojo rezidenco, vse halal. Le še Salek se ob pogledu na hrano, ki jo nosim Pacotu malo zares, malo pa za hec, zgraža: “Aj aj ja. A to je za Mavretanca? Afričani stradajo, on pa kar sardine! Nisem videl še tako razvajenega psa, razen v reklami na televiziji. Kakšen srečko je Paco!”

Kljub hecu pa je res predvsem to, da smo si kar zelo všeč in da bo današnje slovo težko. Odhajava proti Tiznitu. Moro spet leti v Ezlovenijo, po dveh letih mu pride na obisk sestrica iz Amerikau, jaz pa bom medtem bejbisitala Pacota in študirala Berbere.

Ampak, če ne prej, se oktobra vrneva. Ker smo se z Didijem in Muratom zmenili, da eno skupino Ezlovencev odpeljemo v Saharo. Da naredimo eno nepozabno turo po najbolj redko poseljeni deželi na svetu. Se že veselim!

Kevin Kostner spet prihaja v vaš najljubši kino.

Kino Triglav, kino Sloga, Kino Teka.

Samo da tokrat v glavni vlogi nastopajo črnci in ne indijanci

Ko je črnski pes Max to slišal, je bil vesel. Zelo je bil vesel, saj se je nadejal kake vloge, čeravno minorne, ni važno, samo da bo blizu Kevina Kostnerja.

Ne bodi ga len, je Max takoj odpel manšete in zavihal rokave ter zavzeto vežbal tipičen črnski ples, ki bo Kevinu inšala všeč.

Napako je Max naredil, ker ni vsaj dvakrat preveril vira informacij, kakor je za srvajval v kapitalizmu neobhodno potrebno. Vir informacij je bil namreč opaki Paco atako,

ki je imel z Maxom čisto druge, ampak čisto druge namene.

Tisti, ki so nam sledili v Portoriko, bodo že vedeli.

Nadaljevanja iz vljudnosti torej ne bomo slikovno komentirali.

Dobro, pustmo to pederano.

Spodbujeni z ugodnimi klimatskimi razmerami, smo z morja proti načrtom še enkrat smuknili v notranjost Zahodne Sahare. Najprej v Imlili, h tropskim ribicami v ilovnatih kotanjah sredi brezupno razpokane depresije. Namesto Prozaca je bilo neurje. Strela je udarila v presušeno travo, tako da je bil Imlili ob drugem obisku zelo osmojen.

Potem smo sredi sipkega vadija srečali ludega švercerja Antonia, ki je pri 84-ih živahen kot Marlena na Evroviziji, ali pa Dasa Smuk na Mariu. V Dakhli je dr. Špili svingersko in čisto resno predlagal zamenjavo moža, oziroma ražlija, kot se temu reče v hasaniji. V puščavi je bil malo manj zgovoren. Ni hotel povedati od kod prihaja, niti kam gre, pa tudi njegova dva kompanjona nista dajala nobenih informacij. Dobro, fučka se ražliju, naj imajo fantje svoje tajno društvo PGC.

Ampak hecno pa je, kako v najredkeje poseljeni deželi na svetu stalno srečujemo bežne znance… Mislim kak Drago Janičar bi ziher ratal čist paranoičen.

Danes sem recimo med lovom na zrelo lubenico srečal Adnana, ki sem ga spoznal med zalezovanjem gazel dorcas in addax na mavretanski meji. Da ne prehitevam.

Obiskali smo famozni kraj Bir Anzaran, ki ga je dr. Špila legastenično prekrstila v Banzaran. Fajn ime, a ne, Banzaran. V Banzaranu je vojska in voda. V Zahodni Sahari je to že cela gneča. Pa še štacuna je s pravo Neskafe kavo, ki je jaz ne smem piti. Štacuno fura Walad iz Essaouire. Donedavna je imel partnerja, pa je ta preminil. Zapustil je nekaj milijonov dirhamov – naftni biznis v navezi s kraljevo armado je profitabilen. Waladov partner ni zapustil potomcev. Čudno. Ne vem no, Paco in Walad sta se kar dobro razumela…

Tam nekje cca. okrog Banzarana smo tudi prespali.

Tisto malo nekaj spodaj v centru je pokojna zrela lubenica. Zadnje čase sem pravi eksterminator le-teh. Svinjarija.

No in potem končno spet Žrajfija. »Naša« tamariska, naš Hassan in vrela žveplasta voda v seksi bazenčkih. U hladovini. Pastis. Zvezde visijo na narobni strani nebesnega svoda.

V Žrajfiji je Paco podrl in nategnil imenovanega Maxa. In to s Kevinom Kostnerjem. Tu so Krivic in kompanija ponudili Hassanu za bajne termalne užitke cela dva evra. Niso vsi Gorenci škrti. Niso.

Me veseli.

Malo manj pa to, da geodeti do Žrajfije vlečejo asfalt. Trasa je že začrtana. V tej isti senci bo morda v vlogi soinvestitorja že naslednje leto senčil svoj vamp najbolj enak med Gorenci Igor Bavčaritate.

Bela Lugosi is dead.

]]> http://e-migrator.com/2008/06/02/drama-v-portoriku/ Mon, 02 Jun 2008 23:43:51 +0000 E-migrator http://e-migrator.com/2008/06/02/drama-v-portoriku/

Je ameriška kolonija, ki jo je novonastajajoči Imperij zla leta 1898 skupaj s Kubo, Filipini in ostalim drobižem izpulil Špancem. Portoriko je bil zanimiv kot skladišče premoga za vojne parnike strička Srama, ki so iz San Juana kontrolirali Karibe, da bi z gradnjo Panamskega prekopa zlagoma zasužnjili svet. Okej, Amerikanerji umetelno pravijo, da je Portoriko »self-governing island associated with the US«, a za navadne smrtnike je Portoriko pač kolonija.

Je pa Portoriko tudi krasen pljaž. Okroglih 100 km ven iz Dakhle. In glej glej, tudi tu so imeli Španci prste vmes. V relativno zaščitenem zalivu (ki je brez akvatičnih beštij a la mala pata, morski žandar, vrag, električni skat in strupeni pajek) so postavili »Caso Español« in stražni stolp, ki ga je dobro nagrizel zob časa,

da bi lahko v miru furali djutifri ribolov. Bilo je lepo, dokler je trajalo. Potem so prišle ruske in japonske plavajoče ribiške tovarne, ki so ta del Atlantika v nekaj letih očistile vseh pelagičnih rib, nakar so prišli revni ribiči s severa in Portoriko spremenili v shantytown, vreden kakega Steinbecka, da bi maroška ablast slednjič črnograditelje preprosto zradirala z buldožerji, tako kot Cintro, Corbero in še mnogo drugih vasic ob zahodnosaharski obali.

Danes so edini prebivalci Portorika trije pripadniki kraljeve mornarice v japonkah in kratkih rokavih. Eden od njih, ima poleg umetniške žilice,

talenta za turistični biznis s patriotskim štihom,

tudi tak komunikacijski drajv, da smo se raje odpeljali ene tri kilometre naprej, na drugi konec Portorika, kjer je sicer malo bolj pihalo, je bil pa zato boljši razgled.

Družbo so nam delali trije pink flamingoti, ki pa so bili za razliko od marinca Mahmuda prav nemarno asocialni: no foto, no foto!

No. Pihalo je malo BOLJ. Orsona je stresalo kot ropotuljico. Vsake toliko je nekaj počilo, kot bi popuščala šasija (sic!) ali kaj. Naslednjega jutra je bila naša hajma nagnjena kot harašo ocurjen ruski kretničar. Karamba. So nam to skuhali obvezni nočni gostje, šakali? Po zajtrku smo dr. Špela, mr. Noro in mali Paco (odločilno) vrgli skupaj IQ na vago in po triurnem znanstvenem udejstvovanju (opazovanje z udeležbo) ugotovili, da silni veter odpihava pesek izpod desnih koles, ki se vsled tega vsake toliko glasno posedejo. Orson je bil vse bolj podoben novorojenemu teletu ali pa Marlinki Monroe nad zračnikom njujorške podzemeljske. Kakor se vzame. Ker je bilo lice matke Zemlje že itak sila mehke narave, smo žalibog vključili štirikolesni pogon, zakurblali krapotaž in kot polite kure odgagali nazaj Mahmudu v objem. Mater se nas je razveselil. Tanka je črta med vicem in peklom, med Sodomo in Gomero. Točno tako.

V stilu amerikanerskega akcionarja sem si sredi toče Mahmudovih povedi sikal »fokusiraj, fokusiraj« in se koncentriral na čudesa narave

Eto gle balije, opet se grupišu.

Uf.

Imel pa je Mahmud dva psa. Enemu je bilo ime Rico, drugemu pa Rocky. In lepši od obeh, Rico, se je zaljubil v Pacota. Mahmud je ljubosumno odguglal nazaj v bazo, znervirani mr. Noro pa je vso preostalo bando najagal v ocean. Dr. Špila, kot jo tu imenujejo, jo je odnesla z mokrimi gležnji,

Paco in Rico sta pa nadrajsala.

Paco (oblaček): »Mater dobr šejka z rito.«

Paco: »Dragi Rico, ali si videl kak psiho je naš mr. Noro?«

Rico: »Ah, ko bi ti videl, kako je šele življenje psa kraljeve mornarice… subordinacija, poniževanja, zlorabe. Proti temu je še Rusija majka…«

Paco (malo znervirano – dobro je rekel Boki, isti tata): »Dobro, dobro, ali te smem povabiti na večerjo?«

Rico: »Zakaj pa ne, od civilistov se pričakuje, da podpirajo oborožene sile, pojdive.«

Kakšen Magnifico, Paco je majkemi peder. Kužek z blagimi homoseksualnimi težnjami, ki pa jih žegnana vodica in vzgoja v pravi veri zmoreta eliminirati.

Ni vrag, razmišljam o roza tongicah in za kontrapunkt o gusarski kljuki.

Dr. Špila je skeptična.

Zjutraj smo šli.

Rico se je zaljubljeno cmeral in tekel za nami vse do goudrona.

Tudi dr. Špila je bila mehka: »Pa dej, saj lahko še njega vzamemo sabo,«

je perfidno brenkala na anarho-pacifistične strune.

Mr. Noro: »Jok, brate.«

Kot da se ga vse to ne tiče, je Paco tačas viziral prihodnost, ki gotovo še skriva kako hot presenečenje.

Nadaljevanje sledi.

Margarina na soncu

Danes je prvi maj in novica je ta, da je minilo kar nekaj časa. No, in Špela je potom brezmadežnega spočetja dobila naraščaj. Tako da je zdaj poleg penzije še na porodniškem. Jaz pa itak na bolniški. Zelo praktično. Sredi največje naraščajniške evforije sta mimo prišla dva naduta Francoza s svojim drekačem, pa sem ju zbodel:

»Vaš otroček ima samo dve nogi, naš pa štiri, šlik-šlak.«

Bi morali videti tiste kisle frise – znamenitost za na Unescov seznam, Eifflov stolp ni nič. Kraj dogajanja je bil bordel na robu mesta, tam je Špela nabavila psa z blazno originalnim imenom Paco. Paco je čistokrvni puščavski ribič z rodovnikom, ki zaenkrat še misli, da so njegovi izločki v pristojnosti Združenih narodov, po štengah pa že zna priti sam in pri tem izgleda kot Tomaž Humar v južni steni Lhotseja.

Tudi šakalov (Canis aureus) se prav nič ne boji, čeprav sta danes zjutraj dva prišla čisto do Orsona. Smo namreč na morju, vkleščeni med peščene sipine in muhasti Atlantik, dokler ne pride oseka in nam odpre vrata na sever. Ker je luna v krajcu in so razlike med plimo in oseko minimalne, je stezica, ki se odpira, široka vsega nekaj metrov: levo valovi, desno pudrasti pesek, levo potop, desno 50 in več stopinj celzija.

Pred nami je Banc d’Arguin, za nami Nouakchott. Se pravi da smo, kar se te sezone tiče, najjužnejšo točko že dosegli. Načrt je, da se odslej z andahtjo slalomira ves čas ob morju, dokler nam visoki Atlas ne omogoči pobega v gore. Inšalah. Do takrat nas vsekakor čaka še veliko špehatih rib, rarogov in školjk. In Orsonovih muh. Dokaj redno nehote pomislim na bivša lastnika:

»Vse dela… Tip-top… Ta kamion ima dušo…« in taka jajca. Težko bi govoril o kakih pozitivnih čustvih. Mislim Slovenci znamo biti res pravi Cigani, ali pa – ajde – Mavretanci.

Postanek v Nouakchottu je bil kar dolg: zavariti je bilo treba počeni nosilec šasije, ojačati vzmetenje, zamenjati nekaj sprhnjenih lajtng in z manualnim bajpasom v stilu Kremenčkovih usposobiti vklop štirikolesnega pogona, brez katerega tukaj enostavno ne gre. Zdaj zadeva funkcionira polavtomatsko: medtem ko dr. Špela pritiska na zavoro, namesto na sklopko, se jaz vržem pod Orsona in z montirnim železom vklopim štirikolesni pogon. Jeklena žica in šponar potem poskrbita, da stvari ostanejo na svojem mestu. Elektrike raje ne omenjam. Inšalah. Vsaka stvar je za nekaj dobra, a ne. Tako sva precej podrobno spoznala določene aspekte mavretanske prestolnice:

-kako se napolni jeklenko plina v pičlih dveh urah

-zakaj včasih ponoči streljajo okrog predsedniške palače

-kako postaneš original Mavretanec za 300 jevrčkov

-učinke alkohola (pivo Tsingtao, viski H&B, »viljamovka« in domače ljutice) na mentalno in fizično artikulacijo domačinov

-kakšni paranoiki so Izraelci (tisti »napad« na njihovo ambasado je bil v resnici ljubosumnostni incident v bližnjem baru, v katerem se antropologu-amaterju nudijo spektakularni pogledi na slinjenje zariplih in zavaljenih anglosaksoncev in frankoflancev ob skeniranju lokalnih kurb)

Spoznala sva Ulubuja, ki ima super hotelček, edino pri turistkah ga malo zanese, spoznala nouakchottske neslišne malarične mikrokomarčke, Amiduja, ki je inženir brodogradnje, ki je tu ni in je torej mojster za vse, recimo za geodezijo in komunizem, pa Fadla iz fine družine, ki službuje v Evropi in ki je hodil z Jožefo z Bleda, drugače pa redno videva bele miši. Spoznala sva francosko-švicarsko pleme in njihove pse ter Nicolasa in Nicole v bordelu na robu mesta, o katerem več v naslednjem postu.

In oba računalnika sva popravila v cajberju poleg male restavracije, ki nudi tiobodijanske specialitete. Čudež! Pa Paco se nama je pridružil in potamanil vse zaloge WC papirja. Tako zdaj serjem na vrhu sipine, se podričam po higienskem pesku in čof v Atlantik.

Za La malo pato tukaj še niso slišali.

Naslednji problem: kako vstopiti v nacionalni park s kamionom, ki še vedno tehta 5 ton, če so povsod znaki, da je vstop vozilom težjim od 3,5 ton strogo prepovedan?

Nujna bo ekspresna shujševalna kura.

Kar je dobru nej slabu.

Les sultanes: N 18° 13.284´ W 16° 01.962´

Prvi vtis je bil nežno bizaren: kot bi padla v kupleraj, kakor si ga predstavlja kak podjetnik iz Podvolovjeka ali pa Dolnjih Stranj. Mavretanska edicija: velika bela hiša z vseh vrst dogradnjami in nekaj sto metrov naprej, čisto na plaži, baraka s kontejnerjem. To je zelo ekskluziven bar.

V Mavretaniji je poleg golote prepovedan tudi alkohol, a ta bar, trinajst kilometrov proč od ministrskih palač, ga zakonom vbrk toči. Klientela so visoke živine, torej prav tisti, ki so zakonsko prepoved alkohola uzakonili. To je njihov peskovnik, tu se visoke živine obnašajo kot stekle živali. Zaradi premehkega peska ustavim motor na dostojni razdalji in že tam valove in veter preglaša zblojeno kruljenje. Ko zakoračim pod skromno senco, je kaj videti: gospodje v finih bubujih se valjajo po tleh in na vsakem od njih visita po dve špehati razuzdanki. Ne bi tega tukaj pričakoval. Ena od prostitutk čepe ščije slab meter stran.

Ko se čez uro, dve vrnem, je omenjena poscanka ravno na tem, da si raztegnjene mokre gate zopet potegne na rit. Očitno malo zahtevnejši projekt, ki se ga kaže lotiti etapno. Njene kolegice se vrešče lasajo. Malo med sabo, malo s svojimi ljubčki. Miza se zruši in pod sabo pokoplje poscanko, ki se onemoglo zvali nazaj na hrbet in da vse štiri od sebe. Gate so še vedno pod koleni. Osebje jo nekako zvleče stran. Sto kil razpuščenega sala, to ni šala. Tudi preostanek izbrane družbe se nekako splazi do novega mercedesovega terenca in vanj. Šoferjeva glava binglja čez odprto okno in eksaltirano ponavlja “to je spektakel, to je spektakel”. Kvekerska slika konca sveta, kot ga poznamo.

Ker imam speedy domišljijo, sem si takoj mislil svašta – glede provenience in namenov francoske ekipice, ki vodi auberge Les Sultanes. Kot je to redno slučaj, sem krepko mimo usekal. Les Sultanes je na noge postavila Nicole, ki je bila nekoč najmlajša odvetnica v Franciji, pa predsednica odvetniške zbornice, pa nato državna tožilka, pa žena še bolj slavnega odvetnika, pa hči še bolj podmazanega gradbeniškega barona, enega takega franko-Zidarja. Njena bajturina v Lyonu je bila vedno odrpta za študente iz tretjega sveta. Pri njej je stanoval tudi mladi Mavretanec, ki je bil slučajno sin nekega ministra, ki je nekega dne Nicole povabil na počitnice v Mavretanijo in ji v zahvalo podaril veliko parcelo ob morju z bianco menico glede namembnosti. Skratka offshore paradiž. In ker je Nicole precej bolna, je zdaj v glavnem tukaj, pa še sina Nicolasa, ki je hotel biti v znak protesta kovač, specializacija konjske podkve, je povlekla za sabo in še mamo Renee, ki je že precej v letih in ne sliši več dobro. Tudi spomin ji že peša, vsakič se te nanovo razveseli. Zato pa toliko raje bere svetovne klasike na svojem nona-fotelju.

Vse dobro. Kuplerajski ekscesi so redki, druge dni je mir. Les Sultanes je zelo eklektično opremljen, fantje, ki v njem delajo, so vsak na svoj način resnično vrhunski, kar za domov vzet, štimunga je nostalgično-uživaško-intelektualistično-humanistična. Pravi balzam majkumu.

Med inventar sodi še sedem psov in lokalna znamenitost, osel z imenom Toyota, ki ga je Nicole vsega shiranega in garjastega pobrala z ulice v enem od nouakchottskih slumov in ki zdaj službuje na relaciji auberge – bar na plaži. Slednjega so sledeč keynesijanski ekonomski doktrini oddali v najem zelo zelo podjetnemu francoskemu parčku – tip nekam feminilen, baba pa mali Schwarzenegger, ki je v precejšnjo Nicolasovo žalost najprej vse podrl, da bi potem vse skupaj zopet postavil, pet metrov bolj proč od obale. Okej. Malo bizarno učinkuje v Mavretaniji tak dlakocepski elan. Nima veze, važno da se bo fine klientele kar trlo in da se bo visoko v nebo dvigal vonj pečenih rib. Kar se mene tiče, je to zelo fin kraj z močnim štihom domačnosti, kjer se obeduje v širšem krogu, kjer je mogoče srečati prav fine ljudi, kjer se brez zadržkov da vse štiri od sebe. In aha, Nico nama je seveda našel stručkota za računalnike, pa še marsikaj drugega. Hvala Nico, hvala Nicole, merci et bonjour nona Renee, alias Meme, ca va?

Je bilo kar težko oditi.

Tudi Paco je cmerasto cvilil.

Banc d’Arguin

Je ogromen nacionalni park, miks puščave in oceanskih lagun, domovanje vseh vrst ptičev in rib. Je pod Unescovo zaščito, skupaj z domorodci, ki se jim reče Imragen in so, odkar pomnijo, ribiči po poklicu. Tu srečaš približek izumrle dalmatinske gajete, oziroma barkače, ki so jih nekoč uporabljali na Kanarskih otokih. Zdaj so tu, kjer je motorni pomorski promet strogo prepovedan.

V vasici R’geiba te barkače celo še čisto zares gradijo. Možen je tudi enodneven izlet, se pravi jadranje, kar me je seveda silno narajcalo. Tudi ribiče, ki julija in avgusta bojda lovijo ribe v nekakšni simbiozi z delfini, v začetku maja pa so njihovi trnki in mreže prejkone prazni. Atipično hitro smo se nagodili in naslednjega jutra točno ob uri odrinili. Bril je svež zmorec, posadka je urno razvila veliko poševno jadro in že smo iz varnega zavetja lagune pičili bolj na odprto, do nasedle ladje, ki jih v teh krajih res ne manjka. Najprej smo razvili famozno Bebler-Plahutino zastavo

in majkumu, ni minilo pol urice, ko sem že držal krmilo in rezal valove nekam proti Ameriki. S hitrostjo zavidljivih petih vozlov v orco, s kotom 50 stopinj v veter in s precejšnjim bočnim zanosom, saj imajo barkače samo malo globlji gredelj in nobene kobilice.

Potem je krmar ugotovil, da talent še ni vse in me prekrstil v flokista na barki, ki ima samo glavno jadro. Torej sem z duitjorself trapezom skrbel za zabavo posadke in za masažo nadledvičnih žlez. Pa še razgled je bil dober.

Naslednjega dne smo po običajnem cenkanju za plačilo neobstoječih uslug v kempu duhov odrinili ob obali na sever. Ptic sicer ni bilo na milijone, sva pa vsak večer jedla sveže ribe, medtem ko je Paco zelo ekološko čistil plaže naplavljene mrtve podmorske prirode. Orson je veselo brundal, morda tudi zato, ker sem ga ob vstopu v park po Džirlo metodi prekrstil v 3,5 tonca. Razen dveh Francozov na bičikletah (uf, norci), turistov praktično nismo srečali. Rt Tafarist in še toliko bolj sosednji rt Tagarit sta se nam usrala v srce, tako da nam je potekel rok trajanja in smo postali ilegalci. Od napol naturaliziranega Francoza Phillipa smo dobili v dar lepega makroja, ribo, ki navdušuje športne ribiče, ker na trnku močno mrda in s tem ribiču daje filing, da je vsaj on živ, če že vse drugo crkuje. Ob improviziranem ražnju smo spoznali Vetena, ki je bil poročen s Španko, naredil z njo tudi pridelek, nakar ga je lepo dala na čevelj in njunim otrok povedala, da nimajo več očeta. Veten je na noge postavil najlepši kemp v Banc d’Arguinu (N 20° 09.098´ W 16° 13.522´). Res se je potrudil, a letos turistov zaradi tistega butastega incidenta v Alegu žal ni. Veten je otožen. Tudi njegov delavec mu je pobegnil. In po vodo je treba v 30 km oddaljeni Chami. Na vsem širnem svetu ima samo še enega mladega psa, ki pa je morda že pokojni. Ko je Veten namreč opremljal svojo ribiško palico, mu je ščene sunilo velik trnek in ga pogoltnilo. Laična kirurška operacija ni uspela. Zdaj Vetenu preostane upanje, da bodo želodčne kisline in pota narave rešili situacijo.

Barakalaufik Veten.

Svetovna banka

Svetovna banka res ni škrtuh.

Pa tudi Amerikanerji blazno radi pristavijo humanitarni pisker.

Vašington noćas mora pasti.

Cap Blanc

Spet v Najdibuju. Jutri moramo ven. Paco na šverc, midva pa zato, ker je viza v zadnjih vzdihljajih. Špeli je pravzaprav že potekla. Na poti do Cap Blanca smo si ogledali pokopališče ladij. Od blizu.

In od daleč.

Nekam švoh reciklirajo.

Cap Blanc sva malo težje našla, ker so bile spet neke vojaške vaje, pa je bilo treba ubrati alternativno ruto mimo rafinerije in terminala za železovo rudo. Cap Blanc je zadnje zatočišče sredozemskih tjulnov (Monachus monachus). Enega sva dejansko spazila. Veliko špehato stvar (izločeni mačo s poteklim rokom trajanja?), ki je rila po kalni vodi prav na skrajni južni točki rta. To je tisti del Mavretanije, ki najbolj štrli v smeri Amerike.

A ja kažem a gde je Amerika?

Nota bene čudovit primerek križanega morja. Med bridkim Mavrom in Lepo Vido.

Veter brije kot pri norcih. Peščena zrnca žvižgajo kot izstrelki iz Uzija. Ena taka burja. Katabatično bičanje s kopnega. Samo da tu ni nobenega Velebita. In sploh nobenih hribov. Ladje se krčevito in krampasto držijo svojih sider. Ena je že nasedla.

To je bilo več let nazaj. Do nedavnega so nasedlino vahtali oboroženi stražarji. Zaradi dragocenega tovora bakra, ki ga je lastnik naumil še nekako pretovoriti. Ne vem, ali mu je uspelo. Na vsak način pa so tu zvezde na čisto napačnih koncih. Tudi Rimska cesta binglja nekam nizko nad obzorjem. Se bliža konec sveta? Za vsak slučaj je Orson parkiran na najvišji skali.

Jehovc pravi.

Ribica Slovinka

Sredi neusmiljene Sahare,

in v njenem srcu, sredi zlonamernih luž z zavajajoče milim imenom Imlili,

se skriva pleme disidentskih ribic, ki so nekoč bile čast in dika ponosnega naroda s tisočletno pomorsko tradicijo.

Zapustile so svoje avtohtono gnezdo v Sedmerih jezerih, ker niso bile marale živeti v senci mumije na križu in ker jim ni bila ustrezna škrta klima.

Da bo drugje mnogo in vse bolje, je mislila ribica Slovinka, ko je šla.

Zdaj pa ima, pošteno je nadrajsala, brez vize, pasoša in celo azila je uklenjena v kalno luknjo, kjer živi od uvoženih aziatskih mikroalg, ali kaj. In če slučajno vsake tretje binkošti mimo pritaca Slovak in ji za naprej zastave slave šenka skorjo kruha,

se ribica Slovinka od veselja meče v zrak,

hodi po vodi,

ali pa glumi eht japonski suši.

P.S.:

To pa res nima veze s čimerkoli, ampak vadafak, širimo obzorja:

P.S. P.S.:

Špela sporoča: Med 15.4. in 15.5. sem bila na porodniški z najinim čistokrvnim mavretanskim ribičem, daljnim potomcem šakala, Paco Mavr Nouakchott Šakalom, zaradi česar v tem obdobju nisem napisala ma ama ništa.