Yeah Sonntag… Regen… Wolken… Schnupfen… deshalb, schönes aus dem Netz:

Drei Tage Norderney, hui war’s wieder windig, aber schön… da am Meer. Mehr als passend hierzu, haben Rokoko (aus Wiesbaden kommend) eine großartige Akustikversion von “Scherben” ins Netz gebracht. Unbedingt ansehen/hören!

Wer nach diesem Video Rokoko noch nicht bei Folklore 009 in Wiesbaden sehen möchte, dem kann ich auch nicht mehr helfen. Für alle Überzeugten: Bis zum 16.08. kann noch abgestimmt werden… hier steht wie es funktioniert.

Jean-Antoine Watteau: Tanulmány női fej, 1710-es évek

Jean-Antoine Watteau: Két táncos, 1716-17.

Die Maifestspiele… für mich war das letzte Stück von Franz Kafka, das Münchner Ensemble spielte “Der Prozess“, das Bühnenbild war großartig, die schauspielerische Leistung ebenfalls… dennoch ziehe ich Kafka in der Buchform vor.

Außerdem Rokoko, Cargo City und Élysée im Kulturpalast Wiesbaden, perfektes Programm, stetige Steigung und Rokoko wurden fast nicht mehr von der Bühne gelassen. Einen ausführlichen Bericht und Bilder von mir gibt’s hier.

Am Freitag stand dann das Schlossgrabenfest in Darmstadt an, nicht nur, dass wir, kaum in Darmstadt angekommen, mitten unter tausenden Leuten, auch noch Freunde aus Wiesbaden und Mainz trafen, nein, es ging noch besser, Rokoko waren auch schon wieder da… super Stimmung, danke Darmstadt, Parkgebühr von 19.00 – 06.00 Uhr 3,00€, so was habe ich auch noch nicht erlebt. Bilder vom Schlossgrabenfest.

Siauros, mažos, akmenimis grįstos gatvelės, didingi kalnai, karalių istoriją pasakojantys pastatai – visa tai – “kalnų sostine” vadinamame Austrijos mieste Innsbruck’e. Saulėtą penktadienio dieną aš praleidau jame, vaikštinėjau mielomis gatvelėmis ir mėgavausi gyvenimu.

Miestas, apsuptas kalnų

Centre daugybė mielų kavinukių, kur žmonės smagiai leidžia laiką bei skanauja tikru austrišku obuolių štrudeliu. Aš taip pat jį valgiau ir po to pirštus nusilaižiau, nes jo nepalyginsi su mambo picoje esančiu!

Rotušės aikštė ir auksinis stogas

Mane labai labai sužavėjo tos mielos mažos gatvelės! Jos tokios jaukios!

Viena iš daugelio gatvelių...

Nuo miesto karščio ir triukšmo galima pasislėpti Hofgarten (sode). Pasėdėti pasvėsyje ar net išbandyti savo laimę, žaidžiant milžiniškais šachmatais.

Hofgarten

Innsbruck’o rezidencija, pastatyta  15 amžiuje, o 18 am. valdant Marijai Teresei, žymiosios Marijos Antuanetės motinai, ji buvo perstatyta rokoko stiliumi. Taigi, nors kad taip atrodytų rezidencija pageidavo pati valdovė, ji joje lankėsi tik dukart. Neblogai tiems anų laikų valdovams buvo! Pilis šen, pilis ten!

Hofburg

Deja, nusigauti iki Innbruck’o pilies (Schloss Ambras) man nepavyko. Supratau, kad kažkodėl dideliuose miestuose susigaudau geriau nei mažesniuose. Įsėdau į tramvajų, jau svajojau apie pasivaikščiojimą po didingą pilį, bet nesugebėjau išlipti reikiamoj stotelėj! O gal važiavau ne su tuo tramvajumi…Velniai žino, kaip ten buvo

Na, o kelionė namo traukiniu buvo išties puiki! Jis beveik visą laiką važiuoja kalnais, tad atsiveria nuostabi panorama!

Test

Klicka här för större bild.

Anledningen till att jag ignorerat min blogg i nära på två veckors tid är att jag är inne i en mycket körig period med massor av böcker att läsa för litteraturvetenskapen och när jag har lediga stunder prioriterar jag mitt bok-projekt framför att rita för bloggen. Jag ska meddela att jag nog troligtvis inte kommer att rita något nytt till min bloggklippdocka på ett tag, men eftersom jag vill visa att jag fortfarande bloggar så har jag beslutat att posta fler av mina äldre alster och sådant som jag inte slutfört och lagt upp på hemsidan.
    Dagens klippdocka är en sådan som jag inte hade tålamod nog att slutföra helt (setet alltså). För ett tag sedan hade jag en idé att rita verkliga historiska personer  som klippdockor där jag baserade kostymerna på olika porträtt som fanns på den aktuella personen. Jag började med Madame de Pompadour, den berömda franska kungliga älskarinnan och modeikonen från 1700-talet, och det är hon som denna klippdocka föreställer. Hennes två klänningar är, förutom att de väl stämmer överens med rokokotidens mode, avbildningar från porträtt på henne. Bildkällor kan ses här och här. Och på denna madam finns det många olika porträtt.
   Jag var dock så noga med att återge klänningarna helt från målningarna (bland annat skuggade jag kreationerna med fyra olika färger för att få fram den där fina 1700-talsmåleristilen där tygernas lyster återgavs minituöst) att jag bara ritade dessa två klänningar innan jag tröttnade på hela projketet och inte orkade fortsätta. Det var mönstret på denna klänning som fick mig att ledsna helt (jag tror ni kan förstå varför). Hur som helst blev det två klänningar och därför kan jag posta den här klippdockan här på bloggen. Jag har sett på min bloggstatistik att 1700-talsklänningen är bland de populäraste inläggen, och därför tror jag att det kan vara lämpligt att visa mer 1700-talsklänningar här på bloggen, dessa är dock avbildningar och inga egna modeller.
    På tal om 1700-tal så var det dagens tema på föreläsningen under litteraturhistoriekursen på högskolan, och det var mycket intressant. Jag fick lära mig att den moderna romanen växte fram då och att britterna var ledande på den fronten, samt att de uppfann satiren under den epoken också.

Welches Mädchen, welche Frau hat noch nicht davon geträumt: Einmal ein Kleid wie Marie Antoinette oder die Herzogin von Devonshire tragen! Nun, das muss kein Traum bleiben. Für einen Shopping-Trip ins 18. Jahrhundert sei an dieser Stelle die “Historische Kleidung von Cecilia Hanselmann” empfohlen, die auf ihrer Seite Au trait galant allen Interessierten einen Einblick in ihre Arbeit gewährt. Als Schneidermeisterin hat sie sich spezialisiert auf die Herstellung historischer Kleidung. Wer also seinen Traum leben will ; ) sollte sich dort mal umschauen und Cecilia kontaktieren, die eine Maßanfertigung nach original historischen Schnitten und mit größtmöglicher Sorgfalt auf die Authentizität der Stoffe und Materialien herstellt. Ein Vorteil von Au trait galant im Vergleich zu anderen Anbietern historischer Mode: Hier gibt es bereits ungefähre Preisangaben  für einzelne Kleidungsstücke, die allerdings je nach Anfertigung variieren können.

Wer sich einmal selbst etwas wirklich besonderes gönnen will, oder vielleicht als Reenactor noch bestimmte Kleidungsstücke für seine Garderobe braucht, dem sei die Schneiderwerkstatt  Au trait galant wärmstens empfohlen.

Klicka här för dockan.

Jag har de senaste dagarna uteslutande ritat endast empireklänningar till mina Jane Austen-karaktärer/klippdockor. Och då  empiren är en mycket enkel (mer eller mindre) historisk modestil ville jag ta en liten paus från de klänningarna och rita något överdådligt, vilket jag inte ritat på ett tag.
   Så jag valde att rita något från en helt annan epok, sådär 50 år tidigare, nämligen rokokon (ca. 1720-1775). Klänningarna på den tiden (för de rika, givetvis) såg ut så här med vida kjolar och massor av dekorationer som exempelvis blommor och volanger.
   Jag kan rätt mycket om modet under 1700-talet, eftersom det var temat på mitt projektarbete sista året på gymnasiet (hade från början tänkt ta med 1800-talet till det arbetet också, men tiden räckte inte till). Jag tänker dock inte berätta alltför mycket om hur folk såg ut på den tiden, för då skulle inlägget bli alldeles för långt, men jag ska i alla fall tala om att modellen på dagens klänning till Annissa kallas Robe a la francaise, och det var den populäraste klänningsmodellen under stora delar av 1700-talet. Det mest karaktäristiska med den var de stora vecken i ryggen (vilka dock inte syns speciellt bra på den här kostymen).
  Just den här modellen som Annissa bär är inte baserad på någon särskild bildkälla utan en egen design, men den stämmer väl överens med klädskicket under mitten av 1700-talet , och jag gissar att den här klänningen hör hemma någonstans mellan 1750 och 1770. Här, här, här och här visar jag några exempel på liknande klänningar från ovan nämda tidsperiod.
   Förutom 1800-talet är 1700-talet en av mina favoritepoker när det gäller modehistoria, och då särskilt den senare halvan av århundradet. Lägg märke till den enorma skillnaden i modellen mellan den här klänningen och den vita empireklänningen som jag postade för några dagar sedan. Ni som kan er historia vet att det var franska revolutionen som avskaffade rokokomodet och införde det enklare empiremodet, som en motreaktion på all överdådlighet.
    Jag blev rysligt nöjd med den här klänningen, speciellt med den vackra solfjädern och mönstret i tyget (den tog närmare två timmar att rita, men eftersom det idag är söndag hade jag gott om tid).

Çok basit ve leziz bir tatlı Rokoko. Aslında hem tatlı, hem pasta. Malzemesi az ve hesaplı. Yapımı pratik. Özellikle çocuklarınızın çok seveceği türden bir tarif. Yumurta ile yapılanıda var ama çiğ kullanıldığı için ben tercih etmiyorum. Bu tarif çok daha güzel ve nefis. Kesinlikle denemelisiniz.

BİRBİRİNDEN NEFİS PASTA VE KEK TARİFLERİM İÇİN LÜTFEN BURAYI TIKLAYIN.

 
***** ROKOKO *****

MALZEMELER:
2 paket kakaolu bisküvi ( ETİ )
2 poşet kremşanti
Şanti için; 2 su bardağı süt
1 büyük çay bardağı ceviz kırığı
3 yemek kaşığı damla çikolata
Yarım poşet çikolata sos
Çikolata sos için; 1,5 su bardağı süt

YAPILIŞI:
Derin bir kapta 1,5 bardak sütle 2 poşet şantiyi çırpın.
Üzerine 2 paket kakaolu bisküviyi çok fazla ufalamadan kırın.
Son olarak ceviz ve damla çikolatayıda ekleyip, kaşıkla karıştırın.
Tüm malzemeyi birbirine iyice yedirdikten sonra kelepçeli kalıba döşeyin ve üzerini düzleştirin.
Kelepçeli kalıbınız yoksa borcam tepsiye yapabilirsiniz.
Buzdolabına kaldırın.
Rokoko dolapta dinlenirken çikolata sosu hazırlayın.
Bunun için; 1,5 bardak süt ve yarım poşet çikolata sosu pişirin.
Ocaktan alın ve soğumaya bırakın.
Sos soğurken, ara sıra karıştırarak üzerinin kabuk bağlamasını engelleyin.
Soğuyan rokokoyu dolaptan alın ve üzerine yine soğumuş olan çikolata sosu yayın.
Tekrar dolaba kaldırın ve birkaç saat dolapta dinlendirin.
Servis yapıcağınız zaman rokokoyu dolaptan alın ve kelepçeli kalıptan çıkarın.
Üzerini dilediğiniz gibi süsleyin ve dilimleyerek servis edin.
AFİYET OLSUN.

In Passau gibt es eine Rokoko-Fechtschule. Unter der Leitung von Siegfried Raczka wird szenisches Fechten ausgeübt. Hier einige Fotos von dieser mit uns befreundeten Fechtgruppe.

Die Bilder entstanden anläßlich der Marktrichtertage in Waldkirchen im Juli 2008. Bei diesem Volksfest werden historische Begebenheiten nachgespielt.

Kultna nadaljevanka Sex v mestu je bila za številne modno osveščene obvezno spremljanje. Številne obleke, dodatki, čevlji, torbice, nakit so bili tako v trendu, da je bila vsaka epizoda ena mala učna ura iz urbanega šika. Nekateri dodatki so celo ustvarjali trende, npr. čevlji gospoda z imenom Manolo Blahnik.

Mislim, da niso nič manj izstopale lokacije snemanj ter interierji iz nadaljevanke. V prvi sezoni Carry živi v stanovanju za katerega bi najbolj ustrezala oznaka bazar look ali junk style. Potem pa odrašča in tudi stanovanje z njo.

V zadnji sezoni ima lepo opremljeno stanovanje v katerem kraljuje čudovita prproga (na zgornji sliki) firme The Rug Company.

Nekdaj so bile dnevne sobe prekrite s tepihi s tradicionalnimi vzorci, največkrat poceni kopijami perzijskih tepihov. V želji po prekinitvi te tradicije si marsikdo ne upa niti pomisliti, da bi imel pisan tepih v stanovanju. Zato takšen uvod. Pisani tepihi so moderni, lepi, kvalitetni, zanimivi, ….

Za The Rug Company oblikujejo slavni oblikovalci kot so Vivienne Westwood, Kelly Wearstler, Designers Guild in še mnogi drugi. Večkrat nagrajena Kim Parker ustvarja cvetlične motive v čudovitih barvah. Pripenjam nekaj slik, za občutek, da ni potrebno, da je vse ostalo enobarvno, če je preproga pisana.

Kim Parker, LivingEtc 2007

Čudovita preproga se imenuje Bolero, soba pa je opremljena v mešanici barv iz preproge, od oranžne do svetlo modre.

Kim Parker

Res je več vzorcev, vendar so vsi na beli podlagi in vsaj kakšna barva iz tepiha se ponovi še na blazinah ali kavču. Zelo lepa je tudi dekoracija okna.

Kim Parker, Vogue Living Australia 2007

Na prvi pogled deluje tale soba malce našarjeno: vsak kos pohištva je iz druge zgodbe, skupni imenovalec je ponovno bela. Običajno je tak stil poimenovan kot eklektičen in je precej popularen. Če so vsi posamezni kosi zanimivi in prinašajo s seboj neko tradicijo in imajo oblikovalske, stilske, etnološke ali kakšne druge kvalitete, potem je mešanica takšnih predmetov lahko zanimiva in privlačna. Eklektični interierji so sestavljeni iz več posameznih, manjših kosov pohištva iz katerih lahko sestavimo vsak dan drugačno postavitev, če se nam ljubi. Takšen stil opremljanja je značilen tudi za ljudi, ki se veliko selijo in živijo na različnih koncih sveta, kjer povsod nekaj dokupijo. V interierju na zgornji sliki je zanimivo tudi okno – polkno, ki se odpira v sobo, kar v naših krajih ni običajno, drugod po svetu pa nekaj povsem običajnega.

Marni, The Rug Company

Z izjemnim občutkom za barve je ustvarjen ambient, ki vse barve prostora združi v preprogi. Marni je modna oblikovalka.

Kim Parker

Še enkrat Kim Parker s cvetlicami.

Diana von Furstenberg, The Rug Company

Nekaj za v prispevek o rokokoju. Harmonične barve, mix vzorcev in stilov, simetrična postavitev in posebni kosi pohištva izgledajo dokaj posebno in res pustijo vtis.

Matthew Williamson, The Rug Company

Matthew Williamson je modni oblikovalec in zgornja preproga nosi ime Sončni zahod.

Pri pisanih preprogah je vedno vprašanje prave mere: če jo ujamemo, je rezultat lahko izjemno harmoničen ambient, če jo zgrešimo pa še najlepša in najdražja preproga ne reši situacije. Na spletni strani The Rug Company je še veliko čudovitih preprog taletntiranih oblikovalcev in zanimivih ambientov.

Eden od trendov, ki se že nekaj časa počasi uveljavlja je tudi rokoko oziroma rococo, prepoznavno in okrašeno stilno pohištvo iz časa Marie Antoinette v moderni predelavi.

Za obdobje rokokoja je bilo značilno, da so bili interierji opremljeni poplnoma v stilu: od pohištva do umetniških del – vse je bilo usklajeno in lahkotno, okrasje je posnemalo oblike listja in ognja, več je bilo asimetrije in tudi vplivov orienta.

Ni da bi pogrevali stare stile v vsem razkošju in detajlih.
Novi rokoko ima elemente današnjega časa: ljubi okrasje iz različnih virov, oblike sicer posnemajo rokoko vendar v današnjemu času in okusu primerni remix izvedbi.

Kar dva trenda se prekrivata: črno belo in rokoko. Za občutje slednjega je dovolj kombinacija vzorcev na tapeti in zavesah, svečnik in luč ter stol Luis Ghost, Kartell.

Stol se izdeluje v različnih prozornih odtenkih ter v črni in beli barvi, je lep primer predelave zgodovinskega stila v moderno obliko, zahvaljujoč oblikovalcu Philippu Starcku.

Rokokojska mizica ter okraski na steni, The stencil library

Tapete ter tkanine Designers Guild se pogosto zgledujejo po zgodovinskih slogih.

Kopalnica v kombinaciji različnih stilov, s toaletno mizico in stolčkom v rokokojskem stilu. Kad je v kovinskem izgledu, ki se zadnje čase tudi uveljavlja kot trend pri opreme kopalnic.

Še ena kopalnica s pridihom zgodovinskega stila. Tudi belo je lahko zanimivo.

Ob stilni vitrini so jedilna miza s stoli v prozorni izvedbi.

Stola okrog mize sta zamisel Philippa Starcka, Luis Ghost, ki smo ga že srečali ter La Marie.

Minimalistično in zelo učinkovito.

Tudi Ikea se sledi trend – preoblikovanih stilnih kosov pohištva je že nekaj v njihovem izboru, imenujejo se Trollsta in so v črni in rumeni barvi. Z nogami za mize Vika fintrop (45 in 70 cm) si lahko sami sestavimo tudi mizo.

Omara predelana v barski kotiček. Zanimiv efekt daje svetloba, ki pada skozi omaro – zadnja stena je namreč zamenjana s steklom in omara stoji pred oknom.

Kompilacija med stolom in zofo – Zanotta

Zanimiv detajl, s katerim lahko vnesemo kanček drugačnosti in pridih elegance nekega preteklega obdobja, če že ne bomo kupili zofe na sliki levo.

Moderna kuhinja z okroglo belo mizo okrog katere so postavljeni starinski stoli, ponovno vse v belem.

Črno-beli minimalizem s stilnim ogledalom, kaminom in zanimivimi tapetami.

Večina slik na strani: LivingEtc, Living at home, 1st option.

]]> http://harfenengel.wordpress.com/2008/10/03/beim-magnum-dreh/ Fri, 03 Oct 2008 14:37:23 +0000 harfenengel http://harfenengel.wordpress.com/2008/10/03/beim-magnum-dreh/

“Das Casting ist schon voll aber wir möchten, daß du kommst,du spielst doch Harfe“,sagte der Booker meiner  Modelagentur am Telefon.Es sollte für den neuen weltweiten Magnum-Werbespot sein.Meine Harfe sollte ich allerdings zu Hause lassen.Magnum ist für mich immer mit schöner Werbung verbunden-ich hatte die letzte im Kino gesehen und fand sie sehr ästhetisch.

Nach dem Recall, zu dem ich meine Harfe auch nicht mitbringen sollte, stand es fest:ich bin gebucht!(“you are carefully casted!”) Allerdings ohne Harfe… Ich freute mich trotzdem sehr, denn ich sollte ein Rokoko-Kostüm mit allem drum und dran tragen(ich schrieb ja schon im Artikel über den m100 award, daß ich Rokoko liebe)!

Zunächst sollte ich zwar eine “Lady in waiting” sein, da ich jedoch nicht an allen Drehtagen Zeit hatte und wegen des VW-Weltkongresses eher gehen mußte, bin ich “nur” eine “von fünf “Ladys of the Royal Court”.

Der Regisseur (und gleichzeitig Kamera) Mann Joaquin Baca-Asay war mir schon beim Casting und Recall sehr sympatisch.

Hier ein paar Impressionen des Drehs, dessen Ergebnis wohl ab März 2009 im Fernsehen und Kino zu sehen ist….und vielleicht erkennt ihr mich ja irgendwo im Hintergrund….

mit Höfling

Ja, tatsächlich! In Sekunde 13 im Hintergrund, die 6.Person von links….

photo by Fabian Matzerath

Ich staunte nicht schlecht, als ich die Strasse entlang fuhr, wo mein Auftritt stattfinden sollte:

Strassensperre und Shuttle-Limousinen.

Was wohl heute stattfinden würde? Die Agentur hatte es mir im Vorfeld nicht gesagt…

Nun erfuhr ich vom dem Kastellan, daß der Medienpreis M100 verliehen wurde und Sektempfang und Dinner die Gäste hier im Schloss neue Kammern erwarten würde.Natürlich zu Harfen-Musik.

M100? Hatte Bob Geldof diesen Award nicht letztes Jahr bekommen? Richtig. Und dieses Jahr hat ihn nun die„Jeanne d’Arc Kolumbiens“, Ingrid Betancourt, erhalten

(Die frankokolumbianische Politikerin -und Präsidentschaftskandidatin- befand sich fast sechseinhalb Jahre in der Gewalt linksgerichteter kolumbianischer FARC-Rebellen-und wurde Anfang Juli diesen Jahres vom kolumbianischen Militär aus der Gefangenschaft befreit). Ich war sehr beeindruckt….als ich die Jury-Mitglieder-Liste sah, umso mehr:

Mathias Döpfner(Vorstandsvorsitzender Axel Springer AG-für ihn durfte ich schon spielen, ein sehr interessanter und sympatischer Mensch.), Giovanni di Lorenzo (Chefredakteur Die Zeit), Kai Diekmann( Herausgeber und Chefredakteur BILD), Hans-Ulrich Jörges (stellv. Chefredakteur Stern),Frank Schirrmacher (Herausgeber Frankfurter Allgemeine Zeitung), Roger Köppel (Chefredakteur Die Welt), Peter Frey (Leiter ZDF-Hauptstadtstudio), Fürst Karl zu Schwarzenberg (Außenminister der Tschechischen Republik) -um nur einige zu nennen.

Es waren auch (fast) alle dort.

Und ich muß noch ein paar Worte über den Veranstaltungsort verlieren:

Schloss „Neue Kammern“: das Gästehaus von Friedrich dem Großen, das ehemalige Orangerie-Gebäude gleich neben dem Schloss Sanssouci, das er 1771 für Gäste umbauen ließ.

Herrlich: Rokoko. Ich genoß es sehr, vor so wichtigen Menschen und einer so eleganten und geschichtsträchtigen Kulisse zu spielen.