Prejšnje krizno obdobje je nekako minilo. Oziroma s prepričevanjem same sebe pridno delam na te, da bi situacijo sprejela in primerno ukrepala. Kot rečeno, ne verjamem v čudeže. Zato tudi ne verjamem, da se dobo moji ciklusi, ki so trenutno precej zmedeni, kar sami od sebe unesli.  Zato sem se odločila, da poskrbim zanje kakor vem in znam sama. Ne zato, da se bodo stvari čarobno spremenile. Pač pa zato, da čez leta ne bom imela občutka krivde, da bi lahko karkoli naredila bolje.

Veliki plan torej obsega:

Zmanjšanje stresa na delu: tole je sicer potrebno jemati s ščepcem soli, saj nisem človek, ki bi preživel brez stresa ali dela. Se pa vseeno trudim, da bi manj dela nosila domov in da bi se manj obremenjevala za čisto vsak projekt, kot da stoji in pade z mano. Tako ali tako ne

Hujšanje: tole je hkrati zdravnikova zahteva kot tudi samoljubje – konec koncev, je treba poskrbeti za zdravje, če ne bova mogla na stara leta računati na pomoč otrok Ker pa nisem pristaš lahkote sem se odločila za zdravo prehrano, zdrav urnik prehranjevanja in telovadbo.

Ureditev lastne psihe: slednje je največji preizkus od vseh treh, saj sem v celoti predana živciranju že od mladih nog. Predvsem to, da se prepričam, da se ne obremejujem s trenutimi frustacijami je … zelo iluzorno. Pa se vseeno trudim. Prav po šolsko imam tudi svoje mantre.

Rezultati?

Na točko 1. in 2. se kažejo, tako dobri, kot kak slab, uspehi tretje točke pa so trenutno zelo v povojih in bodo na prvi pravi preizkus postavljeni čez 10 dni.

To je torej povzetek zadnjih dni, ko se nisem oglašala. Ne zaradi dela kot bolj zato, ker se po službi preprosto izogibam prižiganju računalnika. Takoj, ko ga prižgem, se avtomatično lotim dela. Zato ga raje pustim ugasnjenega, medtem ko se utaboriva na kavču z dobrim filmom. Zveni dolgočasno, pa vseeno je lepo, ker sva skupaj, blizu in v popolnem miru. Vsi nama govorijo sicer, da bi si morala najti hobi, kar pa si predstavljam kvečjemu kot stres. Čeprav vsekakor bo kot hobi štelo to, da bova sedaj nekaj časa verjetno načrtovala dnevno sobo, ki je potrebna prenove, in se istočasno lotila še projekta ‘naročilo oken’. Ni vrag, da naju to ne zaposli.

Iščem stanovanje oziroma sem postal pozoren na besedne zveze “Oddam stanovanje”.

Pa dajmo postavit zadeve na mesto. S punco iščeva ugodno in urejeno stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. Jaz sem mlajši samozaposlen, deklica je še študentka s prihodki. In seveda imava ogromno plusov in nobenega minusa.

Pozitivne stvari z veseljem naštejem:

• sva zelo zabavna, vendar iskreno malo žurava
• rada imava svoj mir
• rada imava živali in otroke, vendar teh še ne načrtujeva imeti n let
• rada pomagava in sva ustvarjalna
• sva čista in sterilna
• razno

Naj naštejem še nekaj negativnih:

• ne bi rada najemodajalcu pustila vse kar imava privarčevano
• tukaj raznega ni

Torej, sva realna, iščeva eno do dvosobno stanovanje in sva na res prilagodljiva. Lahko je v hiši, še raje v bloku. Ne marava nepremičninskih agencij in šver komerc tipčkov.

Če kdo ve za koga, ki bi se rad znebil stanovanja (???), naj se prosim oglasi. Povabim ga na otvoritveni klepet, ker žuramo pa res ne.

hvala za pomoč in seveda… življenje je lepo.

Tokratni blog entry se nanaša na zadevo, katero pravniki poimenujejo hipoteka, ekonomisti hipoteko imenujejo “dolgoročna obveznost, ki pa ti nudi osnovno sredstvo-nepremičnino, s katero lahko ustvarjaš denarni tok, da obveznosti dolgoročnega financiranja lahko izpolnjuješ J” , bankirji pa tej zadevi rečejo “kreditna pogodba zavarovana z nepremičnino” J … človeku, ki ni iz katere od teh strok zveni to učeno, priznam, ampak ta ekonomsko pravni besednjak ima svoj namen. Namreč da čim manj ljudi sploh hoče vedeti, kaj sistemsko in v naravi to dejansko pomeni za vaše življenje. Govoril bom tudi o obrestni meri na hipotekarne kredite, ter o sodnem primeru Jerome Daly proti First national bank of Montgomery decembra 1968 leta, kjer se je dokazalo, da kreditne pogodbe v takem sistemu(kjer ni zlate podlage) niso v skladu s pravnim redom.

Pa začnimo po vrsti. Veliko od Vas se je, se ali pa se bo nahajala v življenju v situaciji, ko bo iz takšnih ali drugačnih razlogov potrebno kupovati nepremičnino. Za ljudi iz kvadranta zaposlenih to predstavlja še posebej velik izziv, saj nimajo svojih podjetij, s katerimi bi ustvarjali toliko dobička, da bi lahko brez pomoči banke zagotovili te vsote. Tako se slej ko prej znajdete v kaki notarski pisarni, kjer Vam notar bere vsebino notarskega zapisa o črpanju kredita za nakup nepremičnine, zraven pa sedi še kak mlad Yapi, ki zastopa banko in pazi, da so vse pikice in vejice na svojih mestih(ter seveda da so vitalni interesi banke zavarovani ). Tako podpišete šop papirjev, na osnovi katerih Vam banka izda glavnico za nakup. Ker pa so seveda v bankah bolj finančno šibki(?), Vam zaračunavajo na glavnico še obresti, da si pokrijejo stroške proizvodnje denarja J. Na dan 18.10.2009 je v Sloveniji običajna praksa, da se zagotovi cca 30% lastnih sredstev ter cca.6.-7.5% obrestna mera, pri katerikoli komercialni banki. Tako sedite pri notarju poslušate, nakoncu podpišete…No potem pa bančni referent-Yapi vzame overjen notarski zapis kreditne pogodbe in oddirka na banko. V roku 24-48 ur ima prodajalec nepremičnine ta znesek na računu(s katerim potem operira naprej, kar je zelo pomembno za money supply ), vi pa imate v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico ter v razdleku hipoteke “na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa se na podlagi notarskega zapisa o kreditni pogodbi vpiše hipoteka v višini XY EUR z obrestno mero ZF %” . Vam zgoraj omenjeni postopek zveni znano? No pa poglejmo sedaj tole malce širše, z zdravo pametjo.

Sestavni del vsake pogodbe po anglo saksonškem pravu je načelo “quid pro quo”, kar bi v grobem pomenilo, da “jaz obljubim da bom naredil X, ti pa v zameno obljubi, da boš naredil Y”, angleški izraz je bojda “consideration”. Se opravičujem, če je kak pretirano napiflan pravnik med bralci tokratnega bloga, spodaj imaš možnost pošiljanja komentarjev in kaka bolj “slovensko prijazna” razlaga “quid pro quo” načela bi bila pravzaprav dobrodošla J. Torej jaz obljubim, da bom z obrestmi vred vračal kredit, banka pa mi zato, ker imam dobro službo in veliko plačo to verjame. Vendar ko pridemo do tehtanja vložka pogodbenih strani pride do določenih pomislekov. Predvsem se tukaj pojavlja dejstvo, ki se mu reče tiskanje denarja. Torej, vi kupite nepremičnino, v kateri si ustvarite svoj dom, pisarno ali ga dajete v najem, z sredstvom, ki je bilo ustvarjeno zgolj kot komercialen bančni zapis. Američani bi temu rekli “book keeping entry” torej računovodski vnos – knjiženje. Si lahko mislite kakšen sistem? Nepremičnina, ki je sestavni del zemeljskega površja, je bila kupljena, oziroma je bila prodana, zgolj z računovodskim vnosom na list papirja. No morda bi se moralo omeniti še dejstvo, da ima kredit ročnost, ponavadi med 15-30 leti(vsaj stanovanjski). Kar praktično pomeni, da če je družina nastanjena v nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko, potem je lastnik bolj ali manj prisiljen delati tako, kot mu sistem veli, da lahko odplačuje ta kredit. Ampak življenja teh ljudi niso pomembna, pomemben je računovodski vnos ter dejstvo, da iz 100.000eur hipotekarnega kredita banka s sistemom “fractional reserve lending” ustvari še za 900.000eur novih komercialnih, kratkoročnih posojil (ki imajo vsa obrestno mero ampak o tem kasneje). Ter seveda ne bomo govorili o tem, da so hipotekarne pogodbe dostikrat sestavni del ekostičnih finančnih inštrumentov, ki se prodajajo na nereguliranih trgih derivatov.

Jerome Daly vs. First National Bank of Montgomery USA

December 1968

http://www.angelfire.com/ut2/lrtopham/courtcase/creditriver.html

Ta sodni primer, ki je med drugim omenjen tudi v kultnem filmu Zeitgeist II: Addendum, bi lahko spravil na kolena celoten finančni sector, če bi mu bilo namenjeno dovolj pozornosti. Osnovno jedro spora je bilo v dejstvu, da banka, v primerjavi z nepremičnino, ni v kreditni pogodbi ponudila ničesar enako vrednega, kot je sama nepremičnina. Predvsem dejstvo, da se denar ne ustvari oziroma ni lastnina banke, dokler ni v banki notarskega zapisa o kreditni pogodbi je pretehtalo jeziček sodnih tehtnic na stran Jerome Daly-a. Predsednik banke je pod zaprisego izjavil stavke kot naprimer:

”  Mr. Morgan admitted that all of the money or credit which was used as a consideration was created upon their books, that this was standard banking practice exercised by their bank in combination with the Federal Reserve Bank of Minneapolis, another private Bank, further that he knew of no United States Statute or Law that gave the Plaintiff the authority to do this. Plaintiff further claimed that Defendant by using the ledger book created credit and by paying on the Note and Mortgage waived any right to complain about the Consideration and that the Defendant was estopped from doing so.”

“Plaintiff admitted that it, in combination with the federal Reserve Bank of Minneapolis, which are for all practical purposes, because of their interlocking activity and practices, and both being Banking Institutions Incorporated under the Laws of the United States, are in the Law to be treated as one and the same Bank, did create the entire $14,000.00 in oney or credit upon its own books by bookkeeping entry. That this was the Consideration used to support the Note dated May 8, 1964 and the Mortgage of the same date. The money and credit first came into existence when they created it. Mr. Morgan admitted that no United States Law Statute existed which gave him the right to do this. A lawful consideration must exist and be tendered to support the Note. See Ansheuser-Busch Brewing Company v. Emma Mason, 44 Minn. 318, 46 N.W. 558.”
“The Jury found that there was no consideration and I agree. Only God can create something of value out of nothing. Even if Defendant could be charged with waiver or estoppel as a matter of Law this is no defense to the Plaintiff. The Law leaves wrongdoers where it finds them. See sections 50, 51 and 52 of Am Jur 2nd “Actions” on page 584 – “no action will lie to recover on a claim based upon, or in any manner depending upon, a fraudulent, illegal, or immoral transaction or contract to which Plaintiff was a party.”

“Plaintiff’s act of creating credit is not authorized by the Constitution and Laws of the United States, is unconstitutional and void, and is not a lawful consideration in the eyes of the Law to support any thing or upon which any lawful right can be built.”

MODERN MONEY MECHANICS

http://www.rayservers.com/images/ModernMoneyMechanics.pdf

To je neke vrste kuharica za kuhanje denarja in vsakemu normalnemu odraslemu, ki zna angleško, bi toplo priporočal branje tega priročnika. V njem piše recimo tudi to, da “ko banka dela posojilo banka sprejema obljube v zameno za kredit. Rezerve banke se ne spreminjajo skozi transakcije s posojili, depoziti kreditov pa ustvarjajo nove rezerve v celotnem bančnem sistemu”

Kar je recimo zanimivo, saj je navedeno v bistvu to, da bančno poslovanje ni oškodovano niti za 1 cent, če nekdo hipoteke ne odplačuje, lastnik nepremičnine pa lahko ostane brez strehe nad glavo. Socialni davek, ki se zgodi sistemu v primeru takih življenjskih situacij je zaradi multiplikativnega učinka bistveno večji, kot pa če bi se preprosto podržavilo tiskanje denarja. Tako bi zakonodajni, sodni, izvršilni dodali še monetarno vejo oblasti, v kateri nebi bili zaposleni strokovnjaki za dobičke, ampak strokovnjaki za stabilne finančne trge, ki posledično omogočajo normalen razvoj človeških družin. Stabilen finančen sistem omogoča transparentno trgovanje, v realnem sektorju pa je socialni mir,  ker imajo ljudje zagotovljene vse življenjsko potrebne materialne stvari.. Zakaj pa to ni možno v trenutni obliki monetarnega sistema, pa v naslednjem odstavku.

OBRESTI

Finančen sistem, kot ga poznamo v Evropi in Ameriki, ter povsod drugje, kjer je način poslovanja primerljiv, ima vgrajeno obrestno mero. Kar v bistvu enostavno povedano pomeni, da boste v nekem časovnem obdobju vrnili še več, kot ste si sposodili. V realnem sektorju pa se to izkazuje kot zelo obremenjujoč dejavnik na blagostanje družbe.

Centralna banka določa obrestno mero, v Evropi EURIBOR, Švica LIBOR, Amerika central interest rate, itd…To je neka kvazi obrestna mera, po kateri si komercialne banke sposojajo “sveži denar”. Nato pa komercialne banke dodajo še medbančni pribitek in voila, ste mimogrede na 6.4% obrestni meri. Če imate obdobje kreditiranja 240 mesecev, znesek 100.000eur in anuiteto okoli 739eur/mesec, pomeni, da boste prinesli nazaj v banko cca. 177.528,00eur (vir je online izračun stanovanjskega posojila na dan 19.10.2009  www.skb.si kjer vzamemo zavarovanje kredita s hipoteko). To pomeni, da morate 77.528eur pobrati nekje v vračilni dobi kredita. To pomeni, da morate mesečno zbrati cca. 323eur za obresti, zbirate pa denar v kroženju v danem časovnem preseku. Tako mislim da so stečaji podjetij, nizke plače in visoki osnovni življenjski stroški, visoka brezposlenost(v oktobru 2009 mislim da smo na cca 115.000 nezaposlenih) v Sloveniji tudi posledica tega dejstva, da v sistemu ni dovolj denarja v kroženju. Kar je zaradi dejstva, da smo v ERMII območju EU, pravzaprav čudno z občutnim padcem slovenskega izvoza pa zadeva lahko postane resna. Ampak to ni današnja tema blogginga

Ko vzamete posojilo, dobite glavnico nakazano na vaš račun. Vendar imajo vse kreditne pogodbe obrestno mero, katero je potrebno odplačevati in Vam zneska obresti banka ne nakaže zraven glavnice. Kot je bilo v prejšnjem odstavku razloženo, se ves denar v obtoku ustvari iz glavnice kredita, ki omogoči nadaljne depozite itd…Tako avtomatično v sistemu ob določenem časovnem preseku niti v teoriji ni dovolj denarja za poplačilo vseh obresti, ki izhajajo iz naslova najetih kreditov. Zaradi tega mora biti večen dotok novega denarja ter kontinuirana potrošnja. Tako imamo v sistemu vedno tekmo med gospodarskimi subjekti(za tržne deleže) in med posamezniki(za delovna mesta), ki se v praksi izražajo v stečajih, brezposlenosti itd itd itd. In to vse iz preprostega naslova da “v kroženju ni nikoli dovolj denarja, ki bi lahko poplačal vse obveznosti”.

Glavnico kredita dostavi v sistem centralna banka. V bistvu ni popolnoma nič važno, pri kateri komercialni banki ste komitent, saj vsa mreža vodi direktno v centralno banko Evrope.  Ves znesek kredita, ki ga najamete, gre v obliki nakazila na TRR prodajalcu nepremičnine recimo. Tako recimo kredit v višini 100.000eur pri NLB postane depozit v višini 50.000eur pri Unicredit-u, 20.000eur ostane na TRRju kakega avtosalona, 2x po 15.000eur pa ostane na TRRju prodajalca in njegove žene. Iz tega depozita pa lahko banka naredi za cca. 450.000eur novih posojil…zanimivo kajne?

Jebenti kapitalizem in bančni sistem v taki obliki. Zagovarjam ustanovitev monetarne veje oblasti, ki bo poleg zakonodajne, sodne in izvršilne skrbela za stabilen finančne sistem, ki ne bo v privatnih rokah z namenom maksimizacije dobička za ceno človeških življenj v zameno za “računovodski vnos”. Če smo v demokraciji, kjer se življenje poudarja kot neko sveto zadevo, naj to velja tudi v monetarnem sistemu, ne samo, ko se je treba po televiziji slikati s kakimi gasilci, reševalci ali policisti, ki so rešili kako osebo iz kake zagate. Da nekdo ostane brez službe, strehe nad glavo ali pa naredi samomor zaradi finančnih zadev, pa se nam zdi popolnoma vsakdanje, potihem vemo vsi, da nas boli k* *** za sodržavljane, ampak potem se nehajmo vsaj pretvarjat, da se imamo radi in da smo socialna družba, kjer bo boljše tako…saj vsi radi lažemo sami sebi ampak…..nekje je meja….

]]> http://mayabosanska.wordpress.com/2008/12/22/sanjarenje/ Mon, 22 Dec 2008 19:44:04 +0000 mayabosanska http://mayabosanska.wordpress.com/2008/12/22/sanjarenje/

o stanu i namjestanju istog...

Že dobro leto in pol živiva skupaj v zgornjem nadstropju v hiši Gregovih staršev. Imava se super, razumemo se maksimalno,.. a vseeno sva vedela da je projekt “zazidajmo” hodnik še v planu. Tako nama je 09.03.2008 končno uspelo zaključiti ta projekt. Gips “plate” so bile kupljene že dobro leto,… potrebovala sva samo čas in voljo. S pomočjo super tasta sta z Gregom bila fertik v enem dnevu. Zgleda pa takole.

Vmesna faza.

Pridna možička.

Še malo…

KONČANO! Pogled od spodaj gor…

in iz najinega stanovanja…

Zdaj pa sem na vrsti jaz. V sami zazidavi nisem mogla ravn velik pomagat… zdej pa me čaka kitanje in beljenje, kar mi Grega z velikim veseljem prepušča da spedenam hodnik, ker ne mara kitanja. Men je pa fajn. No, zdej je sploh super, ker lahko zvečer brez skrbi gledava TV na željeni jakosti glasnosti, saj prej raje nisma, ker ni lepo da bi neki fuuul na glas TV imela, ko pa veš da spodaj že nekdo spi. Pa tut drgač mal da je občutek da imaš nek svoj zaprt kotiček in da si za sebe. Sej to ne pomeni da smo pa zdej skregani al karkoli.

Hkrati pa sva končno zaključila tudi projekt kuhinja,… v kateri je manjkala še samo zaključna letvica na pultu in zdaj jo končno imava. Sej bo. Počas bo vse…