V zadnjem času se je zgodilo marsikaj… tako da sem malo zanemaril tale del mojega ustvarjanja…ampak se bom popravil in se kmalu javim.

Glede na resničnostni šov, ki še vedno poteka naj izdam samo nekaj sočnih podrobnosti…in sicer da meni kot kandidatu ne gre niti slučajno dobro… stavite na druge

BRB

Po samo 2 sestankih smo uspeli uskladiti urnike 4 oseb in pripraviti vse potrebno za ekskurzijo na Dansko. Ker slike povejo več kot besede… V glavnem…prevozno sredstvo by Greedy GOLF IV karavan 1,9TDI z 90KM, ki je dobro služil svojemu namenu. Prevozili smo nekje 3500 km.

Zadnje čase preživim kar nekaj časa na kolesu, kombiniram rekreacijo na sobnem in pa na pravem kolesu, odvisno od tega kolikor časa imam na razpolago. Med tednom ponavadi uporabljam sobno kolo, ko ob večerih malo pomigam…med vikendi pa pride na plan SCOTT…sicer že malo v letih, ampak v relativno dobrem stanju. In tako s kolegom Banom trenirava malo najine nožne mišice. Zadnje 3 nedelje sva opravila 3 ture, katera je vsaka nekaj posebega. Prva je opisana tukaj , druga tukajle , današnji pa bom namenil nekaj besed tukaj. Naj še dodam, da se s kolegom dogovarjava za naskok na Roglo v mesecu maju 2009, če bo vse potekalo po načrtih.

Današnja trasa je precej standardna, poznana vsem pravim kolesarjem. Včeraj sva se malo v šali dogovorila z Banom, da poskusiva danes vzpon na Celjsko kočo iz Celja preko Vipote. Prečni profil vzpona si lahko ogledate na naslednjem linku , samega vzpona je 6,28 km, višinske razlike pa 400 metrov. No kot ponavadi sem se odpravil na pot iz Ranča, se do Celja dodobra ogrel in imel pred vzponom za sabo prevoženih že 16 km. Vzpon je precej zanimiv, potrebno je biti motivacijsko pripravljen … in gre. Najin čas vzpona je bil približno 40 minut, kar je precej več od rekorda, ki znaša okoli 17 minut vendar je potebn poudariti, da sva rekreativca, lesy pa je dodatno podprt še z kar nekaj odvečnimi kilogrami rezervne hrane, ki jo pridno vozi s sabo … Na Celjski koči je potekalo tekmovaje v vožnji pod hrib oziroma downhill po smučarski progi. Z zanimanjem sva si ogledala nekaj tekmovalcev, tekmovali so celo z monocikli…

Pot sva nadaljevala proti Svetini, čemur je sledil spust v Štore. Tukaj sva zavila vsak v svojo smer…

Po števcu sem prevozil 41km s povprečno hitrostjo 20 km/h.

Zadnja dva dneva sva si z Bezijem od bliže pogledala zrak na malo višjih nadmorskih višinah…. V petek sva se iz Logarske doline povzpela do Okrešlja in nato do Kamniškega sedla. Osvojila sva nov dvotisočak – Brana. Nekaj utrinkov na fotografijah.

Pogled na slap Rinka od zgoraj dol.

Slap Rinka slikan iz Orlovega gnezda.

Za konec pa še nekaj favne in flore.

Dodajam pa še nekaj posnetkov iz Pohorja in sicer Črno jezero in Osankarica, posnetki so nastali danes.

Mislim, da so slike dovolj zgovorne, da sta bila zadnja dva dneva nepozabno doživetje. Sprostitev za prenapete misli in možgane. Kdor še ni poskusil česa takega… predlagam da si privošči čas zase.

Bomo ponovil:-)

Slikano pred parimi trenutki iz domačega balkona.

Par slik posnetih včeraj zgodaj dopoldan.

Levo ali desno?

Galeb v preletu.

Tule gor bi pa tudi jst pivo pil….

Pecanje (rib) je očitno prepovedano:-).

Barka iz prve strani.

Barka iz druge strani.

Pogled proti Kopru.

Oleandri, če me spomin ne vara:-).

Pogled proti Izoli.

Po dolegem času sem ponovno obiskal kolega Maxa iz SG, in kot je že navada sva se odpravila na manjši pohod oziroma vzpon na enega od bližnjih vrhov. Glede na to da sva spotoma srečala še kolega iz Kotelj, naju je navdušil za Gruberjev vrh. Doberšen del poti sva prevozla z avtomobilom. Vrh hriba pa je poraščen z gozdom, tako da nekega razgleda ni. Vzpon je bil bolj simbolične sorte, čeprav je bil po mnenju nekaterih vse prej kot enostaven:-). Dodajam par slik, ki so nastale ob poti.

Evo danes zjutraj….alarm kot ponavadi, zaspan pogled na mobitel, u hudiča, že 33 minut čez peto je…treba vstat. Malo je težavno, ker sem v zadnjih sedmih dneh spal bistveno premalo ur in mi manjka spanca. Zakaj tako je druga zgodba, ponavadi med vikendom nadoknadim pomanjkanje spanca med tednom, toda zadnji vikend se ni dalo, saj sem v soboto bil v službi, popoldne in nato še v nedeljo dopoldan pa sem na prošnjo mojega dobrega prijatelja pomagal pri urejevanju Kozjanske domačije. No v glavnem, prestavim alarm naprej za 9 minut….zvoni ponovno… Vstanem, grem v kopalnico, se malo osvežim…in zaslišim zvonjenje v cerkvenem zvoniku…WTF?!? Če je ura 6 pol ziher ne more zvonit, sej toliko sem pa hodu k verouku, da bi to mi moglo bit jasno.. Ok, grem nazaj gor v sobo..in strokovno ugotovim da sem prejšnji večer pozabil prestavit alarm za eno uro nazaj…Ura je bila seveda sedem in jaz sem že konkretno zamujal v službo. No zamudil sem slabo uro, krize ni bilo nobene, urico bomo nadoknadili… Bolj bistveno vprašanje pa se mi je porajalo med mojo kratko vožnjo v službo…zakaj hudiča hodim v službo? A se res nebi dalo ta čas početi kaj bolj pametnega? Sproščujočega…hmmmm…In pol dalje, svoj čas se mi je zelo mudilo diplomirat, da bi v čim krajšem času zaključil s študentskim načinom življenja in zaživel drugače…ne vem…normalno bi lahko kdo rekel. In kako je normalno življenje? Je to to? Vsak dan služba vsaj 8 ur, potem še doma kaj za uredit, tukaj so dodatna izobraževanja, nekje v prihodnosti je tukaj družina, pa krediti za bajto in avto, tu pa tam kako pivo in konec? Je to to? Je to stvar po kateri hrepenimo? Al je to denar, €? Boljši avto kot sosedov:-)? Kaj za vraga nas žene naprej? Mogoče tisto prvinsko, se pravi želja po ohranitvi vrste? Je to sex, kar nas motivira za življenje?

In odpusjala sta domov…se konča neka risanka.

Kaj je odgovor? Na vprašanje o smislu, o tem kaj počnemo, v kaj verjamemo, kaj nas poganja naprej? Lahko odgovorimo s neko lepo floskulo, da želimo lepo preživeti čas, ki ga imamo na voljo…Malo morgen ja…Kaj hudiča je potem sploh lepo?

No nadaljevat ni problem, tudi jamrat ne, treba je rešit uganko…Ko mi uspe, oziroma bom mislil, da mi je pa se oglasim.

Za konec pa dodajam sliko mojega novega vozila…ki je mimogrede boljši od sosedovega :-)

Bil sem zadolžen za planiranje našega prvomajskega izleta, no baje sem iz te stroke , pa sem se potrudu in pripravu program za 3 dni…kot smo jih tudi nekako določili za malo spremebo okolja in sprostitve. Plan je tukaj klik . Sicer smo ga potem malo prilagodili vremenskim prilikam in neprilikam, vseeno pa je bilo izpeljano pribižno tako, kot je napisano. Hvala Poloni za posredovanje pri rezervaciji apartmaja, vsem pa vam priporočam, da si ogledate Drežnico nad Kobaridom, ker je res čudovita točka, kjer se čas ustavi, je pa tudi izhodišče za veliko aktivnosti. Ob slikah bodo dodani kometarji…za kaj več pa povprašajete Samy, Bana, Bezija ali pa Lesya .

Naše vozilo, ki nas je varno vozilo nekaj čez 600 km…ob skromi porabi nekaj čez 5l goriva na 100km. Ob vozilu pa seveda lepši del ekipe – Samy.

Sliki sta nastali v okolici Cerkniškega jezera (Planinsko polje)

Drežnica, na prvi slika pa Ban, ki strokovno upravlja ta kako bi rekli…kombiniran radio-televizijski aparat neznanega letnika proizvodnje in proizvalajca.

Na slikah spremljamo pohod na KOBARIŠKI STOL (slabih 1700m), nekaj ostankov prve svetovne vojne, na zadnji slika pa znamenite serpentine ceste, ki smo jo v veliki meri prepešačil… Hrib je odlično izhodišče za jadralne padalce, kar lahko vidite na sliki.

Nekaj pozornosti sem kot vedno posvetil tudi rožicam, našel pa sem celo metulja, če se kdo spozna, lahko določi vrsto:-):

Sledil je še ogled TOLMINSKIH KORIT:

Na slikah je nekaj utrinkov iz TOLMINSKIH KORIT.

Slike so nastale ob KOBARIŠKI ZGODOVINSKI POTI, prav gotovo je marsikaj za videt:-).

Zadnja serija slik pa prikazuje slap BOKA, Bezijeve muke ob izviru SOČE in pa AJDOVSKO DEKLICO slikano iz Vršiča.

To je le nekaj utrinkov, ki smo jih doživeli in preživeli v treh dneh. Bomo ponovili:-).

Malo za skomine, malo za prve majske dni…na Bledu je vedno lepo. Dodajam par slik, fotografiranih 30.4. 2008.

Na slikah je par detajlov…za vsakega nekaj…Bezi….ja še vedno slikam malo ljudi:-)…se bom popravu počas.

Dan, ki je meni ostal v čudovitem spominu…ne glede na to, da sem prejšnji večer tudi nekaj popil…sem se prebudil v čudovito sončno jutro…kar je samo po sebi zelo pozitivno. Poleg tega pa so me ta dan čakala sama lepa opravila, druženja z osebami, ki mi veliko pomenijo, sproščeni pogovori o tem in onem…neobvezen čvek…in pa seveda zraven sodi tudi malo razgibavanja:-), da naredim nekaj dobrega za svoje telo.

Dan je bil precej naporen…če napišem bolj telegrafsko…pranje avta, v Celju se srečam s prijateljico, ki odhaja za dobra dva meseca na študentsko izmenjavo daleč na sever. Skupaj sva prežvilea nekaj kratkih uric, malo sva si ogledala arboretum, od koder je tudi nekaj fotografij spodaj. Sledila je pot do letališča…in slovo…

Rožice….moj standard motiv

Ena lepa potka…v parku….nad nami pa čudovit oblaček….ki sledi srebrni ptici:-)…

Kmalu po tem se je pričel drugi del tega dneva, ko sva se s kolegico odpravila na prav pravcati pohod na Sv. Jakob nad Preddvorom. Pohod je bil pravi balzam za sprostitev vseh skrbi…človek resnično zadiha šele nekje, kjer je zrak čist in ga zaobjame tišina… Poleg tega ni manjkalo motivov za fotografiranje.

Komentarji so ob slikah…

Le kam nas bo pot zanesla?

Edini dokaz, da sem videl vrh:-).

Pogled v kapelo Sv. Jakoba

Slika, ki je tu samo zaradi Maxa…naužij se…:-)

Ene par slik okolice, kakšno zanimivo drevo….In za konec sončni zahod…

Kaj dodati po tako čudobito preživetemu dnevu? Samo to, da si želim čimveč takšnih dni…..

Kar naprej se vrti nekaj okoli mojega RD, tako da sem moral se potruditi in pripraviti praznovanja…Tazadnje se je odvijalo to soboto na znani lokaciji na Ranču…Dodajam nekaj slik in komentarjev za tiste, ki ste zamudili ali pa bili iz kakršnihkoli vzrokov odsotni.

Na slikah se vidi zaloga namenjena praznovalcem:-), kot bi reku stari kolega…nek se vidi razkoš :-):-)

Moja zelo dobra prijatelja Matej in Katja. (in Bavaria )

Ironman, človek, ki nikoli, ampak res nikoli ne pija alkohola.

Vsela družba na kupu.

Nastja, izgleda kot samska…Janko …kje si:-).

Najbolj uglajen par zahodno od okrog.:-)

Začenja se veseli del….kaj pravite, kaj so dedi gledali???

Najbolj trezen možakar severno od Drave:-).

Voditelja nove revolucije na zahodnem balkanu…Bezi aka Fidel in Ban aka Che…

Ni veselice brez golice…magari na kitaro:-).

Hišna zabavljača, levo na sliki je prihodnji gradbeni inžiner, ki v praksi proizkuša svoje znanje statike. Pri tem mu pomaga simpatična asitentka.

Na zadnji sliki pa seveda naš glavni barman…v akciji…katera ga nebi imela:-):-).

Hehe…tele obletnice…nas vedno napeljejo na to, da delamo neke zaključke, plane in analize zanazaj. Kaj nam je uspelo, kaj ne…zakaj tako….

Tud jst sem se zamislu nad sabo, sej ne da bi se pritoževal kaj preveč:-)..sam obstaja ena stvar ki me teži…že dolgo časa…in to dobesedno.

Dolga leta nabiranja notranje energije pušča svoje posledice na tehtnici in tudi drugje. Če se zamislim nad svojo zgodbo s kilogrami…bi jo lahko okarakteriziral (v kg seveda) nekako takole:

-konec OŠ sem imel nekje okoli 90 oziroma 95 kg…pri tem pa še nisem imel enake višine kot sedaj

-do konca SŠ sem nadgradil svojo dobro osnovo z dodatnimi 40 kilogrami in pristal na okoli 130 kilogramih

-in še seveda rekord od rekordov ob koncu prvega letnika faksa je tehtnica na sistematskem pregledu pokazala izjemnih 148 kilogramov

In takrat je privič nekje globoko v glavi malo škrtnilo….in začela se je obratna pot…žal bistveno bolj zahtevna in mukotrpna…samo kot pravi pregovor…vse kar pride-tudi gre….

O vzrokih za pridobivanje kilogramov…hmmm…to je vedno skrivnost učinkovite presnove, ki jo imam in pa reševanja težav na napačen način. Potrebnih je kar nekaj šokov, da ugotoviš…v čem je težava in kako pristopit k rešitvi.

In tako se je konec prvega letnika faksa začela počasna pot navzdol…ki traja še danes in bo trajala še nekaj časa…

Prva etapa hujšanja je bila nekako pogojena s jeznim spoznanjem…koliko kg premorem…in sem zelo na hitro in radikalno izgubil malo manj kot 10 kilogramov v par mesecih… in sem pristal pri malo manj kot 140 kilogramih… Prišla je kriza, prva druga…nihanja mase gor in dol…vendar…na koncu se je števika ustavila tam nekje 140 kg.

Sledila je druga faza po nekaj mesečnem premoru. Tako sem do konca 4 letnika na fakulteti izgubil še dodatnih 10 kilogramov…in sem na tehtanju na sistematskem pregledu tehtal čisto majhnih 130 kilogramov.

Seveda je vmes bilo kar dosti kriz, tako da je moja teža nihala tudi za 5 kilogramov navzgor in navdol. Nekako pa se uspel ohranjati trend…oziroma vsaj ostati na približno enaki masi…

Ob zaposlitvi so me ponovno temeljito premerili:) in ugotovili, da imam neverjetnih 132 kilogramov…kar je odločno preveč za mojo višino je zaključila ena luštna dohtarca:-)…seveda sem ji oblubil vse kar je hotla:-), le kdo nebi….

In tako sem nadaljeval in nadaljujem svojo počasno pot navzdol proti neki pametni cifri na tehtnici, ki bo pomenila tudi da bom dočakal vsaj kake 70 let:-)…preden me infarkt al kaj podobnega:-).

No da dodam najbolj točne podatke…ki so odčitani iz meritve pred minuto…kaže tehtnica natančno 117,3 kilograma. Nekaj je

Pa še par besed o metodah in prijemih za izgubljenje kilogramov pri meni…

Kot prvo, si prilagajam prehrano svojim potrebam, malo kombiniram razne diete, v glavem pa se prehranjujem tako, da ne jem veliko škroba, ostalo pa v normalnih količinah. Pijem v glavnem vodo. Dejstvo pa je, da se pregrešim…in to večkrat in se s tem sploh ne obremenjujem. Bistveno je obdržati trend. Poleg prilagojene prehrane pa seveda sodi tudi več gibanja…vsak dan vsaj nekaj minut zelo intenzivne vadbe, še raje pa ena ura zmerne do intenzivne vadbe.

Cilji pa so neko dolgoročno postavljeni….recimo da pridem pod trimestno cifro v kakšnem letu…letu in pol…

Takrat bom pa že skor suh:-), se javim s tako temo ko bom tam nekje:-).

Po dolgih mukah in pripravah….bla…bla…bla…z Bezijem sva se zmenla in šla na izlet malo, bilo je v nedeljo 6.4., za cilj pa sva si izbrala slovečo ŠMARNO GORO (klik). Slike bodo sledile spodaj…komentarji pa bodo tukaj.

1. Ob štartu mi je takoj postalo jasno o tistem slavnem zapletu Zahovič/Katanec…in kdo je komu kupoval kaj..ITD, pot v hrib preko vseh tistih korenin je bila precej zanimiva…takoj sem se spomnu na Zahota…kak šprinta tam gor in se mi je ded kr zasmilu za nazaj

2. Po dobre pol ure hoda, sma precej zadihana z Bezijem prišal že blizu vrha te slovite gore…sva počasi začela razumeti tudi Katanca, zakaj je dečke teral na to manjšo vzpetino…kot sem jo poimenoval.

3. Na vrhu je zelo kvalitetna gostinska ponudba z zelo zanimivimi cenami…pivo je bilo dost poceni…:-)…se pravi ŠMARNA GORA..za mali izletek…ko greš nekam na kosilo…pa se želiš prej malo sprehoditi…

Razgled zna biti sicer čudovit, samo žal je bilo vreme nič kaj lepo in so se po dolini podile megle…

Naj dodam, da je Bezi pri sestopu zelo dobrohotno označil teritorij, tako kot se to spodobi. Slike (kako Bezi označuje teritorij) so žal zaradi grožnje s protiukrepi izginile iz računalnika na meni neznan način (cenzura. press).

Čisto na kratko: Odpravil sem se na obisk k prijatelju Maxu iz Slovenj Gradca, ki ga mimogrede že dolgo nisem videl v živo. Max je pred kratkim diplomiral in se tudi zaposlil. Predlagal sem mu, da izvedema kak enostavnejši vzpon na okoliški breg. Predlagal je vzpon na Rahtelov vrh na Slovenj Gradcem (klik). Kot piše na linku…gre za precej enostaven sprehod… Prilagam par slik. Hvala Maxu za lepo druženje…bomo ponovil.

V podjetju, kjer sem zaposlen imajo zanimivo tradicijo. Vsako leto v času poletov v Planici organizirajo interni izlet…za en dan in sicer je to bil četrtek 13.3.2008. No ker slike povedo več kot 1000 besed se bomo sprehodili ob slikah…dodal bom kometarje:

Začelo se je precej zgodaj…okoli 6 ure zjutraj, ko smo se spakirali v avto in krenili na pot.

Pot je bila dost običajna-Celje-Ljubljana-Kranjska Gora, kjer je bil prvi počitek in pa zanimiv pogled na Špik…če so mi prav povedali:-)

Sledila je pot mimo znanega smučišča pod Vitrancem…

In prispeli smo v dolino pod Poncami, kjer nas je pričakalo res čudovito vreme (slika ekipe pod skakalnico, na drugi sliki je fotograf, na tretji pa Ponce, na četrti velikanka)

Ker so bile vremenske razmere takšne, da so kmalu po pričetku kvalifikacij pričeli prestavljati nove polete…semo se odločili da poskusimo srečo in se čez Vršič odpravimo v Trento…čeprav je bilo rečeno da je pot zaprta…je bila res zaprta…in smo uspeli priti le do koče…Slikane so panorame, Ruska kapelica, grozeči plazovi, Ajdovska deklica…

Zaradi zapore ceste smo se bili prisiljeni obrniti…nazaj v Kranjsko Goro. Odločili smo se da pot nadaljujemo skozi Trbiž in gorski prelaz Predel, kjer smo se vrnili na slovensko stran. Ogledali smo si Log pod Mangartom, ki je vsem dobro znan po pretekli naravni katastrofi.

Na slikah vidimo informacijsko tablo, mogočen Mangart, in pa ekipo na zasluženem okrepčilu

Pot smo nadaljevali po dolini Koritnice. Nasledna postaja je bila pri trdnjavi Kluže v bližini katere bi se naj nekdaj, še v času prve svetovne vojne potepal takrat še podporočnik Ervin Rommel…

Naj dodam še, da smo precej časa posvetili optičnemu merjenju globine soteske… z večkratnim metanjem kamenja in merjenjem časa padca smo ugotovili dejansko višino. Kamen je padal 4 sekunde…za izračun višine pa najbolje da pogledate v kakšno fizikalno knjigo …

Zadnji posnetki so nastali v Mostu na soči…

O čistoči vode kdaj drugič…kljub zeleni barvi ni bila nič kaj prijetna…glede na recimo koritnico, ki je bila kristalno čista.

Izlet se je počasi prevešal proti koncu…Pot nas je vodila še do Tolmina, Idrije inLogatca nato pa nazaj proti domu.

Če malo povlečemo skupaj številke…start ob 6.00, povratek ob 21.00 prevoženih približno 600km.

Občutki pa zelo dobri. Ponovimo pa kakšni drugi trasi prihodnje leto.

Danes sem malo predčasno končal s službo in sem se odpravil na eno od rastišč velikonočnice (Pulsatila grandis). Rastišče se nahaja v bližini kraja Ponikva. Rastišče je zaščiteno, saj spada rastlina med ogrožene vrste v SLoveniji. Kljub nekoliko turobnemu vremenu (oblačno in vtrovno) sem naredil nekaj posnetkov… prilagam…

Na sliki se lepo vidi, zakaj rastlina spada med kosmatince.

Vsi ki jo želite videti v živo pohitite, saj bo velikonočnica odcvetela v kakšnem tednu dni.

Dodajam še eno fotografijo luninega mrka, sicer je tehnično slaba (ravno prebujen fotograf , neprimerna oprema za slikanje takšnega motiva…) ampak je simpatična.

Padla je ideja, da bi bilo dobro preveriti temperaturo in slanost vode v SLOVENSKEM morju….in tako smo se odpravili na pot. Bezi in Lesy sva vozila, imela pa sva še 3 sopotnike in sicer Bana, Samy in pa Micek je še šla zraven po dolgotrajem prigovarjanju . Natovorili smo se v 2 avtomobila, in okoli pol desete v nedeljo zjutraj krenili proti obali. Po malo več kot dveh urah vožnje in nekaj kratkih postankih v Ljubljanji /kjer smo uploadali Micek / in na Logu smo prispeli. Večino časa smo prebili na obali, sonce je bilo res čudovito, temperature prav pomladne…terase so bile odprte…mi pa smo se veselo greli… Nastalo je kr nekaj slik, glede na to da smo fotografirali trije…sicer Lesy…s svojim strojem, ki se ga da videt na sliki spodaj:-), Samy s svojim kompaktom in pa Micek, ki prisega na Sony/Ericsson 2MP kamero v mobitelu . Dodajam nekaj slik… iz Portoroža in pa Izole.

Da prvo predstavim fotografe /fotografinje prvo, da ne bo zamere/

Samy, v akciji…

Micek, v akciji….

Lesy, v akciji

Da ne pozabim omenit še dva gospoda, ki sta bila zreven:

Ponosni lastnik prestižne jahte /Bezi/

in pa:

Ponosni lastnik burekđivnice, ki jo pravkar preurejujeo /Ban/

Dodajam še nakaj posnetkov, ki so bolj ali manj uspeli na obali, da boste šli tudi ostali kaj pogledat na morje…

Posnetki pa grejo nekako takole po vrsti: Izola, Porotrož 2x, odsev v vodi in voda…

Ponovimo ob prvi priložnosti…

Nekaj fotografij, nastale so v tem letu, fotoaparat Canon EOS400D, objektiv Canon 17-85USM IS.

Evo ene par stvari o meni:

-občasni kolesar

-občasni modelar

-občasni fotograf

-občasni štromar

-občasni kitarist

-pesnik in pevec po sili razmer

-žal ne več študent

Pa še kaj se najde

Bomo poskusli uploadat nekaj komadov iz plate BEST OFF, ki sva jo izdala s kolegom Bezijem. (naklada je bila sicer simbolična, ampak kak izvod se bo še najdu). Evo naslovne strani CDja:

Link do ene par komadov in informacij o BESTOFF.