Za šankom sm ugotovu, da je slikanje koncerta brez akreditacije totaln sux! Se je  pa izkazalo,  da je za šankom dosti boljša družba kot na VIPu s samimi snobovci! Kljub temu, da so zašuštral z mojim foto pass-om, smo se mel (za šankom), prav fino! Da ne omenjam fešte, ki smo si jo nardil  istega večera v centru! Edina slabost je bla, da je blo treba delat v soboto zjutraj! =)

Kljub ponesrečeni odisejadi nekaj fotografij od daleč,  pravzaprav od šanka z mrzlim v roki!

Galerijo bom poimenoval kar:  “Pogled iz šanka proti odru!”:

Letošnja zvezda najboljšega žura Ljubljane, Ritma mladosti v organizaciji radia Antena in Collegiuma je bila švedska pevka, ki ima korenine v Sloveniji. To ni nihče drug kot pevka September ali Petra Eos Marklund, na katero so vsi čakali. Letošnji dogodek je bil zelo odmeven med mladimi, saj so hiti pevke September osvojili cel svet in tud Slovenija ni bila izjema. Za Petro je bil to prvi tovrstni nastop/koncert v Sloveniji in želi si, da ne bi bil zadnji.

Pred Kolosejem, kjer je prireditev potekala, se je zbralo okoli 25.000 ljudi, mladih in starih. Dežek smo pregnali še pred začetkom dogajanja, tako da nastopov na glavnem odru ni zmotil prav nihče, razen našega župana mesta Ljubljana, Zorana Jankoviča. Na oder je prišel med nastopom Petra Graša, ga prav prijateljsko potrepljal in pozdravil zbrano množico pred odrom.

Kot prava zvezdnica je priredila tudi tiskovno konferenco, posnela nekaj intervjujev ter razdelila nekaj avtogramov svojim največjim oboževalcem.

Ob prihodu na oder sem še sama poskočila, prav tako pa prav vsak, ki je prišel na Ritem mladosti zaradi nje. Srčkana in seksi opravica je verjetno zmedla prav vsakega moškega, njen glas pa očaral tudi ženski del množice. Ob nastopu sta jo spremljali dve osebni plesalki, ki sta sledili vsakemu njenemu gibu. Screen za njo je bil fenomenalen. Ob tako dobrem nastopu množica sploh ni pogruntala, da je Petra zapela le 5 pesmi. Vse pred odrom je nagovorila v slovenskem jeziku, ki se ga je naučila od svoje družine. Seveda je bilo smešno, ko smo slišali polomljeno slovenščino, pa vseeno je bilo nadvse simpatično in prikupno. “Bi še eno pesmico?” je povprašala množico in odpela svoje največje hite.

Seveda pa smo imeli zanjo tudi presenečenje, saj je gospodična Petra ob polnoči praznovala svoj rojstni dan. Pripravili smo ji ogromno torto, šampanjec, prejela je celo darilce svojega oboževalca. Nikakor pa nismo pozabili tudi zapeti vse najboljše v slovenskem jeziku. =)

Med nastopajočimi so bili še: Krema, Ultra, Aperion, Gino, Alya, Zablujena generacija, Kingstoni, Petar Grašo, Vlado Kreslin ter Murat in Jose.

Za polne želodke in suha grla so skrbeli po celem parkirišču pred Kolosejem stojnice z različno pijačo, naglavnimi obeski in še marsikaj drugega.

Ob nastopu Alye je množica vreščala in pela in morda lahko rečemo, da je zasenčila veliko skupino Kingston, ki slovi po slovesu pri mladih srcih, saj jih vsako leto razveseljujejo s poletnimi hiti in hiti na maturantskih in absolventskih izletih.

Zablujena generacija: totalen odlom … nimam komentarja. Skakanje po odru, slačenje nastopajočih (kar se ne pritožujem), neskončna energija, super…

Naš predragi župan Zoki za nekaj minut prekinil nastop hrvaškega Petra Graša in nagovoril množico z nekaj kratkimi besedami kot “pozdravljeni”, “uživajte” “super žur”, “še tako naprej” itd itd.. tako kot na vsaki prireditvi, na katero pride.

Vlado Kreslin, slovenska legenda z Malimi bogovi… tokrat ni bilo najboljše, da je pel po pevki September, saj je množica postajala rahlo zaspana, Vlado pa s svojimi počasnimi in umirjenimi pesmimi ni prav nič pomagal k situaciji.

Proti koncu prireditve nas je presenetil večminutni ognjemet, ki je bil namenjen sponzoriranju Collegiumovih novoletnih potovanj.

Za začetek naj vam opišem kako se je moja ljubezen do Zablujene Generacije sploh začela.

Nekoč je ena od mojih prijateljic med odmorom predvajala eno pesem, ki je nosila naslov Sonce Nabija. Vprašala sem jo: ”Kdo izvaja to pesm?” odgovorila mi je, da so to oni, Zablujenci. Ob prihodu domov sem takoj na You Tubu preiskala vse njihove  pesmi, ki so sploh gor dostopne in v momentu postala njihova fanica. Vse skupaj se je pa še bolj nadgradilo na mojem prvem njihovem koncertu leta 2008. Od takrat naprej moje življenje brez njihove glasbe ni popolno. Kamorkoli grem, brez njihovih pesmi na iPodu ne gre.

Komaj čakam na novo ploščo in na nove koncerte. Žal mi je pa, da včeraj nisem uspela priti na Ritem Mladosti in se pošteno znoreti po napornem tednu.

Moji idoli za vedno. <3

Evo takole, končno sem prišel izpod tuša, skupaj s fotoaparatom. Oba sva bila namreč potrebna temeljitega čiščenja, saj sem minuli vikend mudil v “raju” na Otočcu.

Letos je bil to tretji zaporedni RO, ki sem ga obiskal in občutek imam, da je bilo leto 2006, ko sem ga obiskal prvič najboljše. Tudi zaradi vzdušja, ki pa je bilo letos tisto pravo le prvi dan zvečer. Vsaj po mojem mnenju. Čeprav sem bil v petek ponoči zaradi mokrih stvari primoran spati v avtomobilu, sem z vremenom zadovoljen. Malo manj pa z dogajanjem pred odrom. S tem ciljam na kulturo slovenskih “fotografov”.

Nisem bil edini, ki ga je zmotilo to, da skoraj polovica fotografov pride dobesedno pred oder (kakšni lenivci se celo naslanjajo nanj) in od tam slika s kakšnim poceni objektivom namontiranih na fotoaparate ranga xx D. Pismo če je keš za naprimer 30,40D bi si lahko namest tega fotoaparata (kjer nekateri niti ne poznajo vseh funkcij ki jih ponuja (sklepam po voyeuraziranju “mode” knofa-nekateri so imeli na P)) kupili vsaj kakšen objektiv s primerno hitro blendo. Recimo s canonovo 50mm 1.8 se je dal že dost nardit-stane pa cca 90€. Ne pa da vsi skačejo ostalim fotografom in kamermanom v kader, potem pa se pred odrom med gledanjem slik ki so jih posneli še praskajo po polnih jajcih.

No po vrhu vsega pa še missici mokrih majic, nista dale dol majce jebemo pa zato sm pršu

No pa da se ne bom samo pizdil, veliko pohvalo si zasluži organizator Franci Kek, ki je po mojem mnenju res možakar ki diha za RO. Namreč pri vseh stvar je pomagal čeprav bi lahko poslal podrejene.

Še nekaj fotografij, čeprav se mi zdijo letos bolj kot ne pod nivojem, mislim da bi lahko naredil boljše posnetke. Mogoče na otočcu 009

Niet

Pankrti

Zablujena generacija

Lord bishop

“kam gre folk za dobro fotko jošk”

“observacija prsi”

Če se kdo sprašuje, kje so fotke od Siddharte,jih ni. Dvomim da jih smem objaviti brez managerjevega dovoljenja,namreč pregrešil sem se in slikal tudi 2 akorda 4. komada ki so ga igrali. Držite pesti, da se nadme ne spravi cela armada Siddharta Crewa.

Aja ne, najbrž so zaposleni z odganjanjem novinarjev, s katerimi so predhodno zmenjeni za intervju.

(po resnični zgodbi)

Ps: Hvala PsyhoID-ju za pir

Ps2: ostale fotke kot ponavadi tukaj